Kmetijski inštitut Slovenije je vodilna raziskovalna inštitucija na področju kmetijstva v Sloveniji. Celovito se ukvarja s problematiko sodobnega kmetijstva ter širi svoje delovanje na področje varstva okolja in ekologije. Žlahtnjenje ima na inštitutu dolgoletno tradicijo, saj je bilo od leta 1947 vzgojenih 36 sort krompirja, trav, detelj, fižola, zelja in pšenice. Pri vzgoji novih sort dajejo prednost odpornosti proti boleznim in škodljivcem, večji kakovosti ter prilagodljivosti slovenskim pridelovalnim razmeram.
Lansko leto je bilo podpovprečno na mnogih področjih – od pridelka, faktorskega dohodka kmetije, pa tudi po pridelava semenskega materiala.
Naraščajoče število ljudi, spremembe podnebja, nove rastlinske bolezni in škodljivci so vedno zahtevali ustvarjanje novih, odpornejših in produktivnejših sort obstoječih rastlinskih vrst ali pa uvajanje popolnoma novih vrst.
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije ima žlahtnjenje kmetijskih rastlin dolgoletno tradicijo. Od leta 1947 je bilo vzgojeno več kot 40 novih sort poljščin, krmnih rastlin in zelenjadnic. Osnova žlahtnenju pa je genski material, ki ga hranijo v genski banki.
In katere ključne elemente zasledujejo pri žlahtnenju. Po besedah sogovornika sta pomembni dober okus, pa tudi odpornost na številne škodljivce. Proces žlahnenja je dolgotrajen proces, ki prinaša velike stroške.
Vsako žlahtnjenje se začne z izbiro in največkrat križanjem večih sort. Za ta namen žlahtnitelji potrebujejo čim večjo genetsko raznolikost. Ta pa je skrita v sodobnih sortah, starejših sortah, lokalnih populacijah in drugih, največkrat divje rastočih sorodnih vrstah. Nove sorte, dajejo dobre pridelke, so odlične jedilne kakovosti in prilagojene slovenskim ekopedološkim razmeram. Prinašajo pa tudi več pridelka.
