Židovska ulica s pripadajočim trgom zaznamuje kulturno-zgodovinsko pomemben del Maribora, ki se v današnji mestni zasnovi hkrati razkriva kot izjemno atraktiven urbanistično zaključen kotiček mesta. Pred petsto leti in več je njegovo podobo oblikovala ena največjih, če ne celo največja, judovska skupnost v tedanjih slovenskih deželah, danes pa njen vsakdanji utrip narekujejo številne tod delujoče kulturne in galerijske ustanove.
V Sinagogi Maribor organizirajo različne kulturne prireditve, okrogle mize, predavanja, znanstvena srečanja in razstave. Pri tem sodelujejo in se povezujejo tako z domačimi kot tudi tujimi sorodnimi organizacijami in drugimi kulturnimi ustanovami ter si prizadevajo, da s svojimi programi bogatijo kulturno ponudbo Maribora in Slovenije.
V želji, da bi tako obiskovalce kot...
Med 22. majem 1938 in 30. januarjem 1939 je bil Globočnik dunajski "gauleiter", a so ga zaradi nebrzdanega vedenja, nesposobnosti in predvsem kriminalnih dejanj zamenjali. Odilo Globočnik je sicer ena izmed najodgovornejših oseb za pomor milijonov ljudi v holokavstu in vrhovni rabelj Rižarne v Trstu vse do konca 2. svetovne vojne.
Preden so ga Britanci ujeli, je s ciankalijem naredil samomor v Špaterjanu, kraju med Beljakom in Spittalom, na avstrijskem Koroškem, kjer se je po vojni pri sorodnikih skrival pred roko pravice.
Številni biografi, ki so raziskovali njegovo življenje in zločinsko delovanje pa nikoli niso odkrili njegovega groba. Slednjega je šele januarja 2018 našel germanist Mihael Toš iz Ptuja. Bakrena plošča z njegovim imenom (kot tudi drugih sorodnikov) se nahaja na severni steni, pod cerkvijo na nižjem, novejšem delu radeljskega pokopališča.
O najdbi grobu oz. njegovi spornosti se je razpisal tudi sloviti avstrijski časnik Der Standard, ki je v svojem članku problematiziral grobove oz. grobnice največjih vojnih zločincev 2. svetovne vojne.
V tokratni rubriki Regionalna Preteklost vam predstavljamo rimske gomile, ki se nahajajo v gozdu jugovzhodno od Miklavža. Gomilno grobišče predstavlja pomemben ostanek iz časa Rimljanov. Večina gomil je izravnanih, izrazite so le tri. V eni je kamnita grobnica, ki vsebuje zelo bogat inventar. Gomile so začeli prvič raziskovati leta 1961, nato so pa v letu 2002 ponovno nadaljevali z...
V današnji rubriki Regionalna preteklost Vam predstavljamo knjigo Daniela Sitra z naslovom Rogaška Slatina pod kljukastim križem, zdravilišče med okupacijo 1941–1945. V njej avtor predstavlja ključne dogodke tega območja, ki so povezani z okupacijo Nacistične Nemčije. Iz tega časa pa izvirajo tudi številne zgodbe, ki so laični oz. širši javnosti večinoma nepoznani.
Po kapitulaciji Jugoslavije leta 1941 je nacistični okupator na območju današnje Slovenije izvajal velik teror nad prebivalstvom. Slednje...
Nad današnjo občino Sveta Trojica v Slovenskih goricah stoji na manjšem griču samostanski kompleks s cerkvijo Svete Trojice s tremi zvoniki, ki daje naselju značilno podobo. Prvotno cerkev so med leti 1636 in 1643 naredili na mestu, kjer je bila lesena kapela. Skozi čas je svojo podobo spreminjala in v kasnejših stoletjih bila tudi dozidana. V današnji rubriki Regionalna preteklost smo zato raziskali kakšna je zgodovina te cerkve in...
Splavarjenje ima bogato zgodovino in je močno vpeto tudi v mariborsko srednjeveško zgodovino. Prvič se pisno omenja že ob koncu 13. Stoletja in je v kasnejših obdobjih doživelo svoj razcvet. Po 2. svetovni vojni so splavarjenje opustili zaradi uvajanja hidroelektrarn na Dravi ter železniških povezav. A kljub temu Maribor še vedno premore splavarsko identiteto, katere celovite potenciale bo potrebno čim prej tudi unovčiti.
Že od nekdaj so splave uporabljali tudi za prevoze po rekah, predvsem lesa, nepokvarljivega blaga in ljudi, vse do obdobja gradenj hidroelektrarn na rekah, ki so onemogočile to večstoletno tradicijo in obrt.
Leta 1918, ko je nastala nova država in ko se je lesno tržišče za pohorske in kobanske gozdarje razširilo na Hrvaško in v Srbijo se je močno razvilo tudi splavarjenje. V »splavarski ceh« se jih je...
Današnje območje Mestne občine Ptuj je tako ali drugače prepredeno z rimsko kulturno dediščino. Eden izmed sicer bolj neznanih, a po drugi strani izjemno pomembnih primerov je rimski lapidarij. Gre za poseben prostor, kjer so shranjeni spomeniki z napisi vklesani v kamen. Na Ptuju se lahko pohvalijo z enim izmed veličastnejših lapidarijev v tem delu Evrope, a vseh primerkov, zaradi prostorske stiske ni mogoče videti. V današnji rubriki regionalna preteklost Vam predstavljamo pomen lapidarija iz rimskega časa in možnosti preboja ptujske arheološke zgodbe.
Lapidarij je poseben prostor v muzeju, kjer se zbirajo in hranijo stari kamniti spomeniki ali napisi vklesani...
V današnji rubriki Regionalna preteklost Vam predstavljamo pomen mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta. Slednjega praznujemo vsako leto 27, januarja v spomin na osvoboditev enega izmed zloglasnejših koncentracijskih taborišč v celotni Nacistični Nemčiji. Zgodovinarji so si enotni, da je nujno potrebno ozaveščanje predvsem mlade generacije. Predvsem pomembna je predstavitev holokavsta kot posledice številnih napačnih odločitev in ne kot relativiziran mit, ki se je bojda zgodil v daljni preteklosti človeške zgodovine.
Konec januarja januarja letos bo mednarodna skupnost že šestnajsto leto zapored obeležila 27. januar kot dan spomina na žrtve holokavsta, ko so med drugo svetovno vojno Hitlerjevi nacisti v koncentracijskih...
Pisalo se je leto 1989, ko je razgreto politično dogajanje v Jugovzhodnem delu Evrope že nakazovalo težnje po samostojnosti Slovenije. Gre pa tudi za obdobje, ko je v Mariboru potekalo prvo množično silvestrovanje v nekdanji skupni državi Jugoslaviji.
Silvestrovanje je sicer potekalo ob glasbeni spremljavi, vendar denarja za plačila honorarjev uveljavljenim glasbenikom ni bilo, kar pa množice ljudi ni odvrnilo od participacije na dogodku.
Sprva se je zdelo, da bo ljudi, ki bi radi preživeli najdaljšo noč v letu na Trgu Svobode le za vzorec, a se je ideja kasneje izkazala za t.i. zadetek v polno. Maribor tako nikoli ni več...
