24.5 C
Maribor
sreda, 29 junija, 2022
00:04:41
V tokratni rubriki Regionalna Preteklost vam predstavljamo rimske gomile, ki se nahajajo v gozdu jugovzhodno od Miklavža. Gomilno grobišče predstavlja pomemben ostanek iz časa Rimljanov. Večina gomil je izravnanih, izrazite so le tri. V eni je kamnita grobnica, ki vsebuje zelo bogat inventar. Gomile so začeli prvič raziskovati leta 1961, nato so pa v letu 2002 ponovno nadaljevali z raziskavami, ko so dokončno raziskali grobno kamro in odkrili bazo za spomenik, ki je včasih stal pred gomilo.
00:04:52

Po poteh skritega »židovskega« balkona

Židovska ulica s pripadajočim trgom zaznamuje kulturno-zgodovinsko pomemben del Maribora, ki se v današnji mestni zasnovi hkrati razkriva kot izjemno atraktiven urbanistično zaključen kotiček mesta. Pred petsto leti in več je njegovo podobo oblikovala ena največjih, če ne celo največja, judovska skupnost v tedanjih slovenskih deželah, danes pa njen vsakdanji utrip narekujejo številne tod delujoče kulturne in galerijske ustanove. V Sinagogi Maribor organizirajo različne kulturne prireditve, okrogle mize, predavanja, znanstvena srečanja in razstave. Pri tem sodelujejo in se povezujejo tako z domačimi kot tudi tujimi sorodnimi organizacijami in drugimi kulturnimi ustanovami ter si prizadevajo, da s svojimi programi bogatijo kulturno ponudbo Maribora in Slovenije. V želji, da bi tako obiskovalce kot tudi širšo javnost čim bolje informirali o kulturno-umetniški produkciji, ki jo ponujajo organizacije, delujoče na Židovski ulici v Mariboru, so se povezali Mladinski kulturni center Maribor - Galerija Media Nox, Sinagoga Maribor, GT22 in Ustanova Fundacija Sonda, Društvo likovnih umetnikov Maribor in Fotoklub Maribor. Skupen imenovalec vseh deležnikov pa je ta, da Židovski trg postane eden izmed skritih biserov mesta, tako na zgodovinski kot kulturni ravni.
Na Slovenskem je vino dragocena naravna in kulturna dobrina, ki jo cenijo in spoštujejo pridelovalci in ljubitelji vina kot plemenit dar narave in sad umnega gospodarjenja. Od nekdaj je pijača, hrana in zdravilo. Poleg gospodarskega ima tudi velik kulturni in simbolni pomen, katerega pa nebi bilo brez iznajdbe ključnega elementa za pridelavo vina, stiskalnice oz. preše. Zato smo v...
Nad današnjo občino Sveta Trojica v Slovenskih goricah stoji na manjšem griču samostanski kompleks s cerkvijo Svete Trojice s tremi zvoniki, ki daje naselju značilno podobo. Prvotno cerkev so med leti 1636 in 1643 naredili na mestu, kjer je bila lesena kapela. Skozi čas je svojo podobo spreminjala in v kasnejših stoletjih bila tudi dozidana. V današnji rubriki Regionalna preteklost smo zato raziskali kakšna je zgodovina te cerkve in...
Splavarjenje ima bogato zgodovino in je močno vpeto tudi v mariborsko srednjeveško zgodovino. Prvič se pisno omenja že ob koncu 13. Stoletja in je v kasnejših obdobjih doživelo svoj razcvet. Po 2. svetovni vojni so splavarjenje opustili zaradi uvajanja hidroelektrarn na Dravi ter železniških povezav. A kljub temu Maribor še vedno premore splavarsko identiteto, katere celovite potenciale bo potrebno čim prej tudi unovčiti. Že od nekdaj so splave uporabljali tudi...
00:04:23

Grad tisočerih skrivnostnih zgodb

Grad Turnišče je dvorec v mestni občini Ptuj na Dravskem polju prvič omenjen leta 1441. Leži približno 2,5 kilometra južno od središča mesta v četrtne skupnosti Breg-Turnišče. Današnjo podobo je po zaslugi dunajskega baročnega arhitekta Josefa Hueberja, dobil okrog leta 1763.V današnji rubriki Regionalna preteklost smo zato raziskali celotno zgodovino in pomen gradu, ki dejansko zaradi vseh svojih značilnosti velja za dvorec. Grad Turnišče je dvorec v mestni občini Ptuj na Dravskem polju prvič omenjen leta 1441. Kompleks sestavlja dvorec s parkom velikost 26 ha, zamuljen in zaraščen Turniški ribnik. Dvorec je nastal v srednjem veku, kot preprosta lesena utrdba namenjena obrambi proti Turkom. V renesansi so stavbo prezidali in dvorec je postal reprezentančno domovanje plemstva Leta 1884 je posestvo kupil baron Rudolf Warren Lippitt in tam ustanovil znamenito konjušnico. Po...
Danes obeležujemo svetovni dan voda, ki je tudi letos namenjen osveščanju o pomenu podzemnih voda in...
V današnji rubriki Regionalna preteklost Vam predstavljamo temno plat zgodovine gradu Hrastovec, kjer so člani oddelka...
Na posestvu Meranovo so odprli hibridno muzejsko razstavo, ki so jo pripravili v Kulturno - izobraževalnem...
Wilhelm von Tegetthoff je bil avstrijski admiral, ki je poveljeval floti Severnega morja med drugo šlezviško...
00:04:43
spot_img
V današnji rubriki Regionalna preteklost Vam predstavljamo pomen mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta. Slednjega praznujemo vsako leto 27, januarja v spomin na osvoboditev enega izmed zloglasnejših koncentracijskih taborišč v celotni Nacistični Nemčiji. Zgodovinarji so si enotni, da je nujno potrebno ozaveščanje predvsem mlade generacije. Predvsem pomembna je predstavitev holokavsta kot posledice številnih napačnih odločitev in ne kot relativiziran mit, ki se je bojda zgodil v daljni preteklosti človeške zgodovine. Konec januarja januarja letos bo mednarodna skupnost že šestnajsto leto zapored obeležila 27. januar kot dan spomina na žrtve holokavsta, ko so med drugo svetovno vojno Hitlerjevi nacisti v koncentracijskih...
Pisalo se je leto 1989, ko je razgreto politično dogajanje v Jugovzhodnem delu Evrope že nakazovalo težnje po samostojnosti Slovenije. Gre pa tudi za obdobje, ko je v Mariboru potekalo prvo množično silvestrovanje v nekdanji skupni državi Jugoslaviji. Silvestrovanje je sicer potekalo ob glasbeni spremljavi, vendar denarja za plačila honorarjev uveljavljenim glasbenikom ni bilo, kar pa množice ljudi ni odvrnilo od participacije na dogodku. Sprva se je zdelo, da bo ljudi, ki bi radi preživeli najdaljšo noč v letu na Trgu Svobode le za vzorec, a se je ideja kasneje izkazala za t.i. zadetek v polno. Maribor tako nikoli ni več...
V današnji rubriki Regionalna preteklost Vam predstavljamo način praznovanja božiča skozi čas. V Sloveniji je bila poznana šega kurjenja velikega kosa lesa, čoka, panja oziroma badnjaka, ki je moral goreti čim dlje. Šega je bila živa, dokler so v hišah obstajala odprta ognjišča. V novejšem času pa  se na Slovenskem uveljavlja tudi druga oblika praznovanja božiča, ki ni povezana s krščanstvom. Ker gre za nov pojav, ki še nima uradnega imena ga imenujemo ameriški božič, ker je sem prišel iz Združenih držav Amerike.