Med 22. majem 1938 in 30. januarjem 1939 je bil Globočnik dunajski "gauleiter", a so ga zaradi nebrzdanega vedenja, nesposobnosti in predvsem kriminalnih dejanj zamenjali. Odilo Globočnik je sicer ena izmed najodgovornejših oseb za pomor milijonov ljudi v holokavstu in vrhovni rabelj Rižarne v Trstu vse do konca 2. svetovne vojne.Preden so ga Britanci ujeli, je s ciankalijem naredil samomor v Špaterjanu, kraju med Beljakom in Spittalom, na avstrijskem Koroškem, kjer se je po vojni pri sorodnikih skrival pred roko pravice.Številni biografi, ki so raziskovali njegovo življenje in zločinsko delovanje pa nikoli niso odkrili njegovega groba. Slednjega je šele januarja 2018 našel germanist Mihael Toš iz Ptuja. Bakrena plošča...
Na Glavnem trgu razstava o zgodovini dveh mostov
V Pokrajinskem arhivu Maribor so pripravili dve razstavi, ki bosta od 23. avgusta do 6. septembra 2023 stali na Glavnem trgu v Mariboru.Glavni most, ki ga danes imenujemo tudi Stari most, je pred 110 leti veljal za arhitekturni biser tistega časa, ne samo v mestu Maribor, ampak v celotni Avstrijski monarhiji.. S časom je postal pomemben del mestne kulturne in gradbene dediščine ter ena izmed razpoznavnih znamenitosti Maribora. Most so svečano odprli prav na današnji 23. avgusta leta 1913.Pred šestimi desetletji, 28. novembra 1963, so v Mariboru odprli tudi nov cestni most čez Dravo. Zgradilo ga je mariborsko podjetje Tehnogradnje. Po velikosti objekta in razponu je spadal med največje tovrstne mostove v tedanji Jugoslaviji, v svetovnem merilu pa je bil na 15. do 20. mestu.Razstavi bosta na ogled 14 dni, Pokrajinskem arhivu Maribor pa so pripravili tudi vodene oglede za obiskovalce, ki jih zanimajo podrobnosti teg dveh markantnih mariborskih mostov.
Židovska ulica s pripadajočim trgom zaznamuje kulturno-zgodovinsko pomemben del Maribora, ki se v današnji mestni zasnovi hkrati razkriva kot izjemno atraktiven urbanistično zaključen kotiček mesta. Pred petsto leti in več je njegovo podobo oblikovala ena največjih, če ne celo največja, judovska skupnost v tedanjih slovenskih deželah, danes pa njen vsakdanji utrip narekujejo številne tod delujoče kulturne in galerijske ustanove.V...
Grad Frojdenav oz. po slovensko Meinlov grad stoji v nekdanjem nemško govorečem Širmdorfu, danes naselju Črnci v občini Apače. V slovenščini se grad imenuje po Juliusu Meinlu , ki je postal lastnik gradu leta 1907 in v njegovo okolico prinesel napredne metode in mehanizirano kmetovanje. V današnji rubriki Regionalna preteklost smo zato raziskali kako je potekal razvoj te kulturne dediščine in zakaj jo imenujemo grad, čeprav gre v strokovni...
V današnji rubriki Regionalna preteklost Vam predstavljamo knjigo Daniela Sitra z naslovom Rogaška Slatina pod kljukastim križem, zdravilišče med okupacijo 1941–1945. V njej avtor predstavlja ključne dogodke tega območja, ki so povezani z okupacijo Nacistične Nemčije. Iz tega časa pa izvirajo tudi številne zgodbe, ki so laični oz. širši javnosti večinoma nepoznani.Po kapitulaciji Jugoslavije leta 1941 je nacistični okupator na območju današnje Slovenije izvajal velik teror nad prebivalstvom. Slednje...
Zakaj ima impozantna cerkev tri zvonike?
Nad današnjo občino Sveta Trojica v Slovenskih goricah stoji na manjšem griču samostanski kompleks s cerkvijo Svete Trojice s tremi zvoniki, ki daje naselju značilno podobo. Prvotno cerkev so med leti 1636 in 1643 naredili na mestu, kjer je bila lesena kapela. Skozi čas je svojo podobo spreminjala in v kasnejših stoletjih bila tudi dozidana. V današnji rubriki Regionalna preteklost smo zato raziskali kakšna je zgodovina te cerkve in katere so tiste neizpovedane skrivnostne zgodbe povezane z njo.Hrib, na katerem stojita danes samostan in cerkev Svete Trojice, se je prvotno imenoval Porčki vrh-Purkstalberg. Ko so med leti1636 in 1640 tam postavili cerkev Svete Trojice, se je začel kraj imenovati Sveta Trojica v Slovenskih Goricah.Ker so ljudje večkrat videli na vrhu hriba goreti tri luči ali tri zvezde nenavadne oblike,...
Splavarjenje ima bogato zgodovino in je močno vpeto tudi v mariborsko srednjeveško zgodovino. Prvič se pisno...
Grad Turnišče je dvorec v mestni občini Ptuj na Dravskem polju prvič omenjen leta 1441. Leži...
Danes obeležujemo svetovni dan voda, ki je tudi letos namenjen osveščanju o pomenu podzemnih voda in...
V današnji rubriki Regionalna preteklost Vam predstavljamo temno plat zgodovine gradu Hrastovec, kjer so člani oddelka...
Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo tudi letos številne kulturne ustanove brezplačno odprle vrata za obiskovalce, na dan odprtih vrat vabijo tudi v Predsedniški palači. Tradicionalnemu recitalu Prešernove poezije bo sicer zaradi epidemioloških razmer mogoče prisluhniti le preko radijskih valov, tudi proslave v Vrbi letos ne bo. Smo pa v rubriki Regionalna preteklost raziskovali delo in lik največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ter kako Slovenci nanj gledamo danes.Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato Primičevo Julijo, ki ji je posvetil Sonetni venec in nekatere druge ljubezenske pesmi, je bila polna raznovrstnih preizkušenj. Njegovi prijatelji so umirali eden za drugim, kot...
Današnje območje Mestne občine Ptuj je tako ali drugače prepredeno z rimsko kulturno dediščino. Eden izmed sicer bolj neznanih, a po drugi strani izjemno pomembnih primerov je rimski lapidarij. Gre za poseben prostor, kjer so shranjeni spomeniki z napisi vklesani v kamen. Na Ptuju se lahko pohvalijo z enim izmed veličastnejših lapidarijev v tem delu Evrope, a vseh primerkov, zaradi prostorske stiske ni mogoče videti. V današnji rubriki regionalna preteklost Vam predstavljamo pomen lapidarija iz rimskega časa in možnosti preboja ptujske arheološke zgodbe.Lapidarij je poseben prostor v muzeju, kjer se zbirajo in hranijo stari kamniti spomeniki ali napisi vklesani...
V današnji rubriki Regionalna preteklost Vam predstavljamo pomen mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta. Slednjega praznujemo vsako leto 27, januarja v spomin na osvoboditev enega izmed zloglasnejših koncentracijskih taborišč v celotni Nacistični Nemčiji. Zgodovinarji so si enotni, da je nujno potrebno ozaveščanje predvsem mlade generacije. Predvsem pomembna je predstavitev holokavsta kot posledice številnih napačnih odločitev in ne kot relativiziran mit, ki se je bojda zgodil v daljni preteklosti človeške zgodovine.Konec januarja januarja letos bo mednarodna skupnost že šestnajsto leto zapored obeležila 27. januar kot dan spomina na žrtve holokavsta, ko so med drugo svetovno vojno Hitlerjevi nacisti v koncentracijskih...
