9. maja 1945, ob koncu druge svetovne vojne, je bil Maribor priča izjemnemu dogodku – osvoboditvi mesta izpod nacistične oblasti. Letos se je dogajanje osredotočilo na nekdanje nacistično taborišče za vojne ujetnike, Stalag 18D, ki se nahaja v Melju, pred katerim je potekala svečanost s polaganjem venca.
Medtem pa smo se tudi vprašali, zakaj so z osvoboditvijo povezani trije datumi – 7., 8. in 9. maj. Zgodovinopisje nam razkriva, da so se dogodki odvijali v različnih delih Evrope in so bili odvisni od različnih okoliščin. 7. maja 1945 je bila podpisana kapitulacija nacistične Nemčije v Reimsu v Franciji, ki je označila uradni konec vojne v Evropi. Kaj pa se je...
https://vimeo.com/968808486?share=copy
Mednarodni arhivski raziskovalni tabor omogoča dostop do njega za znanstvene, kulturne in izobraževalne namene. Sodelujoči dijaki se pod mentorstvom izkušenih arhivistov učijo metodologije arhivskega dela, vključno z dokumentiranjem, klasifikacijo in varovanjem arhivskega gradiva.
To izkušnjo dopolnjujejo z raziskovalnim delom, ki vključuje terensko delo, intervjuje z domačini ter analizo in interpretacijo zbranega gradiva.
Gre za dragoceno priložnost za mlade, da se poglobijo v lokalno zgodovino, hkrati pa ohranjajo kulturno dediščino in spodbujajo zavest o pomenu arhivskega gradiva.
Sodelovanje v taboru omogoča dijakom, da pridobijo praktične arhivske veščine in razvijajo spoštovanje do preteklosti ter hkrati gradijo mostove med generacijami in medkulturne mostove.
Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje je zavod, v katerem obsojenci, priporniki/ce, osebe, zoper katere se izvršuje uklonilni zapor ter mladoletniki, obsojeni na mladoletniški zapor prestajajo svojo kazen. Na današnji slovesnosti ob 60-obletnici so predstavili zgodovino zapora.
Tudi v Celju se borijo s prezasedenostjo zapora. Na razpolago imajo 97 postelj, a v zaporu se trenutno nahaja 166...
Židovska ulica s pripadajočim trgom zaznamuje kulturno-zgodovinsko pomemben del Maribora, ki se v današnji mestni zasnovi hkrati razkriva kot izjemno atraktiven urbanistično zaključen kotiček mesta. Pred petsto leti in več je njegovo podobo oblikovala ena največjih, če ne celo največja, judovska skupnost v tedanjih slovenskih deželah, danes pa njen vsakdanji utrip narekujejo številne tod delujoče kulturne in galerijske ustanove.
V Sinagogi Maribor organizirajo različne kulturne prireditve, okrogle mize, predavanja, znanstvena...
V tokratni rubriki Regionalna Preteklost vam predstavljamo rimske gomile, ki se nahajajo v gozdu jugovzhodno od Miklavža. Gomilno grobišče predstavlja pomemben ostanek iz časa Rimljanov. Večina gomil je izravnanih, izrazite so le tri. V eni je kamnita grobnica, ki vsebuje zelo bogat inventar. Gomile so začeli prvič raziskovati leta 1961, nato so pa v letu 2002 ponovno nadaljevali z raziskavami, ko so dokončno raziskali grobno kamro in odkrili bazo...
Na Slovenskem je vino dragocena naravna in kulturna dobrina, ki jo cenijo in spoštujejo pridelovalci in ljubitelji vina kot plemenit dar narave in sad umnega gospodarjenja. Od nekdaj je pijača, hrana in zdravilo. Poleg gospodarskega ima tudi velik kulturni in simbolni pomen, katerega pa nebi bilo brez iznajdbe ključnega elementa za pridelavo vina, stiskalnice oz. preše. Zato smo v današnji rubriki raziskali preteklost pridelave vina in razvoj stiskalnih grozdja skozi čas.
Preša je lesena, tesana naprava za prešanje sadja in proizvodnjo domačega mošta . Mogočno sleme z masivnim kamnom na vretenu je prišlo v splošno uporabo šele v drugi polovici 19. stoletja. Preše so bile obvezen del vsake domačije in so po navadi stale pod napušči kašč. Opuščati so jih začeli šele konec sedemdesetih let 20. stoletja.
Preše so najpogosteje stale...
Splavarjenje ima bogato zgodovino in je močno vpeto tudi v mariborsko srednjeveško zgodovino. Prvič se pisno omenja že ob koncu 13. Stoletja in je v kasnejših obdobjih doživelo svoj razcvet. Po 2. svetovni vojni so splavarjenje opustili zaradi uvajanja hidroelektrarn na Dravi ter železniških povezav. A kljub temu Maribor še vedno premore splavarsko identiteto, katere celovite potenciale bo potrebno čim prej tudi unovčiti.
Že od nekdaj so splave uporabljali tudi za prevoze po rekah, predvsem lesa, nepokvarljivega blaga in ljudi, vse do obdobja gradenj hidroelektrarn na rekah, ki so onemogočile to večstoletno tradicijo in obrt.
Leta 1918, ko je nastala nova...
Grad Turnišče je dvorec v mestni občini Ptuj na Dravskem polju prvič omenjen leta 1441. Leži približno 2,5 kilometra južno od središča mesta v četrtne skupnosti Breg-Turnišče. Današnjo podobo je po zaslugi dunajskega baročnega arhitekta Josefa Hueberja, dobil okrog leta 1763.V današnji rubriki Regionalna preteklost smo zato raziskali celotno zgodovino in pomen gradu, ki dejansko zaradi vseh svojih značilnosti velja za dvorec.
Grad Turnišče je dvorec v mestni občini Ptuj na Dravskem polju prvič omenjen leta 1441. Kompleks sestavlja dvorec s parkom velikost 26 ha, zamuljen in zaraščen Turniški ribnik. Dvorec je nastal v srednjem veku, kot preprosta lesena utrdba...
Danes obeležujemo svetovni dan voda, ki je tudi letos namenjen osveščanju o pomenu podzemnih voda in poteka pod sloganom Nevidno naredimo vidno. Zato smo današnjo rubriko Regionalna preteklost posvetili pomenu dravskih hidroelektrarn na gospodarski in družbeni razvoj Maribora in okolice.
Izgradnja verige hidroelektrarn v 20. stoletju je povsem spremenila zunanjo podobo in gospodarstvo Dravske doline med Dravogradom in Mariborom. Na Dravi sicer ni bilo veliko žag in mlinov, saj je bila prevelika in predivja, pač pa so bili nameščeni v velikem številu ob spodnjem toku dravskih potokov.
Zaradi velike vodnatosti in precejšnjega padca je na Dravi niz več, večinoma pretočnih hidroelektrarn....
