Štajerski vinarji v zadnjem času dokazujejo, da se zmore pridelati vino vrhunske kakovosti. Navkljub številnim težavam pa se v sodelovanju s kmetijsko svetovalnimi službami dobro spopadajo s številnimi izzivi, kot je starajoča populacija in nove tehnologije. Štajerska Slovenija je bila vse do lani največji vinorodni okoliš v Sloveniji. Okoliš ima že iz preteklosti znane lege, ki jih uvrščajo med štiri odstotke najboljših vinogradniških leg na svetu. A zdi se, da naravnih danosti ne znamo najbolje izkoristiti, saj so nas v letu 2021 po površini vinogradov prehiteli Primorci.
Naloga vsakega vinarja je, da poskrbi za strokovno vodeno fermentacijo in s tem prispeva k dobri kakovosti vina. K temu pripomorejo tudi vinski strokovnjaki, ki preko dodatnih izobraževanj vodijo vinogradnika k vrhunskosti. Napredek vinogradništva je hiter, sledenje trendom pa velikokrat zahtevno.
Raznolikost pokrajine v Sloveniji vpliva tudi na pridelavo žlahtne kapljice, ki ima v našem okolju bogato tradicijo. In čeprav se močno trudijo s promocijo, je ključen manko strategije. Posledično navkljub številnim aktivnostim, le težko prosperirajo na tržišču vrhunskih vin.
Eden perspektivnih vinarjev je letošnji mlad vinar Slovenije Jakob Bizjak, ki je v hudi konkurenci med skoraj 30 prijavljenimi vini na natečaj postal absolutni zmagovalec.
Kljub trdemu delu in odrekanju ter konstantnemu napredku si želi večji poudarek na slovenskih vinih. Da bi ljudje prepoznali, da imajo vso vinarsko bogastvo, ki ga potrebujejo doma.
A navkljub številnim novim tehnologijam, strojem in trendom je še vedno primarno za dobro vino in uspešno vinsko klet odgovoren človek. In čeprav je Podravski okoliš v zadnjem letu izgubil primat, lahko ob dobri strategiji manko tudi nadoknadi.
