Na današnji seji bodo mariborski mestni svetniki razpravljali o rebalansu proračuna za letošnje leto in za leto 2026. Mestna uprava predlaga znižanje načrtovanih prihodkov za 1,8 milijona evrov, kar pomeni, da naj bi občina letos ustvarila približno šest milijonov evrov več prihodkov kot odhodkov. Proračun za leto 2026 pa bo z dosedanjih 218 milijonov evrov narasel na 243 milijonov evrov.
Gradivo za sejo kaže, da je glavni del presežka, skoraj 2,5 milijona evrov, posledica višje kupnine za podjetje Farmadent, višjih najemnin, ki jih plačuje Mariborski vodovod, ter dodatnih prihodkov od prodaje stavbnih zemljišč.
Ker se bodo nekateri načrtovani projekti prestavili v naslednje leto, bo občina nekoliko zmanjšala tudi predvideno zadolževanje, in sicer s prvotno načrtovanih 24 milijonov evrov na približno 20 milijonov evrov.
Predlog rebalansa proračuna prav tako predvideva zvišanje vrednosti projekta Center Rotovž. Največja mariborska investicija bi se tako s prvotnih 25 milijonov in trenutno veljavnih 40 milijonov lahko povzpela na 49 milijonov evrov, pri čemer mestna uprava poudarja, da gre le za računovodski postopek, ne za dejansko povečanje vrednosti projekta.
Če bo rebalans sprejet, bo prihodnji proračun doživel še večjo rast – s 218 milijonov evrov skoraj na 243 milijonov evrov. Višjo številko zagotavljajo predvsem transferni prihodki, povezani z nerealiziranimi investicijami letos, med drugim z nakupom električnih avtobusov. Prihodnje leto je predvideno tudi najemanje posojila v višini 23,7 milijona evrov.
Na dnevnem redu so tudi predinvesticijske zasnove in investicijski programi za ureditve Ljubljanske in Gregorčeve ulice s Trgom Generala Maistra, projekt novega vročevodnega omrežja z obnovo določenih ulic ter dokument identifikacije investicijskega projekta za začasni zbirni center za odpadke Smreka.
Razprava bo zajemala tudi spremembe cenika parkirnin in najemnin za začasna parkirišča in garaže v občini. Pričakuje se tudi napeta debata o predlogu sprememb odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor, proti kateremu so se javno oglasili svet delavcev holdinga in več svetniških skupin. Ti trdijo, da predlog daje svetu delavcev holdinga prevelik vpliv pri odločanju, kar škodi pravicam delavcev v povezanih podjetjih.
Po redni seji, ki vključuje 26 točk, bo po zahtevi opozicije organizirana izredna seja, na kateri bodo župana Sašo Arsenoviča in mestno upravo pozvali k pojasnilom glede cen komunalnih storitev ter zahtevali sodelovanje pri določanju območij z omejitvijo hitrosti in lokacij stacionarnih merilnikov hitrosti.
