Februarski Regionalni utrip je prinesel tri zgodbe naših ljudi, ki vsak na svoj način dajejo pečat Podravju. Z nostalgijo smo se spomnili nekaterih predmetov, ki so bili nekoč del našega vsakdana, danes pa jih lahko vidimo le še kot edinstveno muzejsko zbirko v Svečini. Spoznali smo glasbenika, ki svoja nenavadna glasbila izdeluje iz odpadnega materiala ter se o veliki ljubezni do kurenta in pustnih običajih pogovarjali z očetom ptujskega Kurentovanja.
Nostalgija ima to prijetno lastnost, da izbriše vse slabe spomine in ohrani tiste dobre. Zato se boste ob obisku prav posebne zbirke, ki jo lahko občudujete v svečinskem gradu, zagotovo odlično počutili. Majhnih zadovoljstev, ki jih iz spomina niso izbrisala niti dolga desetletja, se z veseljem spominja tudi avtor razstave.
Z minevanjem let, se je Tine vse raje vračal v spomine in vse bolj širil svojo zbirko nekoč vsakdanjih, danes pa zelo redkih predmetov. Nekatere ljubezni se razvijajo dolgo, druge pridejo hitro in po naključju. Kar nekaj naključij je botrovalo tudi temu, da Sebastjan Halič v delavnici danes izdeluje prav nenavadna glasbila.
Pri teh glasbilih je edinstveno prav vse. Tako zvok, oblika, kot tudi način izdelave. Kako dolgo traja preobrazba odpadka v glasbilo, je odvisno od številnih dejavnikov. Branko Brumen je svoje poslanstvo odkril v mladosti. Na pustni povorki se je njegov pogled ustavil na kurentu in takrat je vedel, da bo kurent postal velik del njegovega življenja.Kurent ni le pustna maska, se strinjajo vsi, ki so si kadarkoli nadeli kurentijo. Kurent je tudi čarobnost, upanje in izročilo, ki ga je potrebno negovati in spoštovati.
Ste tudi vi v naših treh zgodbah našli nekaj, kar vas je prevzelo? Na naši spletni strani lahko že obiščete rubriko Regionalni utrip, si še enkrat ogledate vse februarske zgodbe in v anketi glasujete za tisto, ki vas je najbolj prevzela.
