Polna skladišča nižajo odkupne cene

V Sloveniji se pšenica goji na približno 27 tisoč hektarjih zemlje, kjer pri normalnih letinah pričakujejo med 140 in 150 tisoč tonami skupnega pridelka. Kljub temu, da so bile lansko leto odkupne cene nižje kot prejšnje leto, se pričakuje podoben trend zmanjšanja tudi letos.

Prejšnja leta so kmetje po podatkih Zveze slovenske podeželske mladine lahko zanesli na OMD-plačila za tekoče leto, ki so jih prejeli v zadnjih dveh mesecih leta, torej novembra in decembra. Januarja prihodnjega leta so prejeli 80 odstotkov predplačil za neposredna plačila za preteklo leto, preostanek pa so izplačali februarja in marca. Letos pa so se pojavile zamude pri izplačilih.

Glede na nizke odkupne cene lani so kmetje izgubili vsaj 400 evrov na hektar. To pomeni več kot 20 milijonov evrov izgube ob skupni zasejani površini pšenice in ječmena, ki znaša več kot 50.000 hektarjev.

Te izgube, skupaj z mankom izplačanih subvencij iz prejšnjega leta, otežujejo kmetom pripravo na letošnjo sezono, je poudaril specialist za poljedelstvo Timotej Horvat.

Strah pred invazijo ukrajinske pšenice še vedno obstaja, saj naj bi bili slovenski silosi polni, kmetje pa brez odjemalcev.

Lansko poletje je bila na ravni EU dosežena dogovor, da bodo pridelovalci pšenice iz drugih držav članic prejeli del evropske pomoči zaradi izgube dohodka zaradi nizkih odkupnih cen, ki so posledica uvoza pšenice iz Ukrajine v EU. To pomoč v višini 3,7 milijonov evrov so preusmerili v pomoč kmetovalcem, ki so bili prizadeti zaradi poplav in zemeljskih plazov avgusta 2023.