Prezgodnja pomlad in kasnejša pozeba je povzročila katastrofo

Pozeba je zajela celotno območje vinorodne dežele Podravje. Vsako leto se soočamo z vdori hladnega zraka. V vinogradništvu se spominjajo najhujše pozebe leta 2016, pa tudi pozeb v letih 2017 in 2021, kar pomeni, da je pojavnost pozebe kar pogosta.

Težavo predstavljajo predvsem tople pomladi oziroma zadnji zimski dnevi, zaradi katerih se vegetacija začne prehitro. Glede na povprečja prejšnjih let je bila letos tri tedne prezgodnja.

Da bi omejili škodo, so se po besedah Breznika poleg dimljenja vinogradniki odločali tudi za druge ukrepe, kot so kurjenje v vinogradih, mulčenje in škropljenje z biostimulatorji.

Strokovnjaki sicer opozarjajo, da bo o obsegu škode mogoče govoriti šele čez dva ali tri tedne, ko bodo posledice pozebe vidne v večji meri. Nekateri znaki pa so že vidni.

Zadnje nizke temperature so prizadele vsa območja Slovenije. Poleg Podravja je velika škoda tudi na Koroškem, zlasti veliko škode na vinogradih, sadovnjakih in vrtninah pa je pozeba v zadnjih dneh povzročila na celotnem območju Krasa, spodnje Vipavske doline in v nižjih legah v Goriških Brdih.