Izrazita spomladanska ohladitev bo verjetno pustila velike posledice v vinogradih in sadovnjakih. Nizke jutranje temperature v zadnjih dneh so prizadele tudi nekatere vrtnine.
Težavo predstavljajo predvsem tople pomladi oziroma zadnji zimski dnevi, zaradi katerih se
vegetacija začne prehitro. Glede na povprečja prejšnjih let je bila letos tri tedne prezgodnja. In ko nastane vdor tega hladnega zraka, so rastline že v takšni razvojni fazi, da to težko preživijo.
Zgodnja spomladanska ohladitev povzroči največjo škodo na pravkar posajenih, cvetočih in mladih rastlinah. Kot poudarjajo strokovnjaki je potrebno pokrivati tudi rastlinjake.
Strokovnjaki sicer opozarjajo, da bo o obsegu škode mogoče govoriti šele čez dva ali tri tedne, ko bodo posledice pozebe vidne v večji meri.
Rastlinske bolezni povzročajo velike izgube v količini in kakovosti pridelka, s tem pa tudi izgubo dohodka. Znanih je že več kot 100.000 vrst glivičnih organizmov, 20.000 od teh jih ima možnost okužiti kmetijske rastline in povzročiti večjo gospodarsko škodo.
O tem, kako rastline preživijo pozebo, poleg temperature in trajanja pozeb, odloča kondicija rastlin, njihova lastna vitalnost, njihova odpornost na rastlinski stres zaradi temperaturnih nihanj in nizkih temperatur ter tudi njihova odpornost na poškodbe, ki bi jih utegnile dobiti pri pozebi.
