Od 1. julija je uveden obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki je vezan na višino dohodka. Upokojenci ga plačujejo kot odstotek od neto pokojnine, zaposleni pa kot odstotek od bruto plače, pri čemer bo prispevek delno kril tudi delodajalec.
Kaj bodo upravičenci za ta prispevek prejeli?
Minister Simon Maljevac je pojasnil, da bo letos zbranih približno 250 milijonov evrov, prihodnje leto pa naj bi ta znesek narasel na 650 milijonov evrov.
Prispevek je sicer že uveden, a pravic, ki jih omogoča, še ni. Ni jasno, ali bodo upravičenci, ki so že vložili vloge, prejeli odločbe do zime, saj informacijski sistem še ni pripravljen. Poleg tega zaradi pomanjkanja kadra številne pravice ostajajo le na papirju. Prav tako še vedno ni natančnih podatkov o tem, kako bo denar porabljen, kar kritizirajo predvsem delodajalci.
Na ministrstvu so spremenili prvotne načrte glede financiranja dodatka za pomoč in postrežbo, ki je sicer pravica iz pokojninske blagajne. Ta dodatek, v vrednosti več kot 110 milijonov evrov, bo zdaj krit iz novega prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Maljevac pojasnjuje, da gre za pravico, ki se preoblikuje v denarni prejemek znotraj dolgotrajne oskrbe.
Ta denarni prejemek bo nižji in ga bodo prejeli le tisti, ki ne bodo upravičeni do neposredne oskrbe. Tisti, ki danes prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo, se ga bodo morali ob vstopu v sistem dolgotrajne oskrbe odpovedati. Doslej je ta dodatek izplačeval pokojninski zavod, zdaj pa bo več kot 100 milijonov evrov ostalo v pokojninski blagajni oziroma državnem proračunu.
Poleg tega bo novi prispevek delno namenjen tudi financiranju zdravstvene blagajne, letos v višini 3,5 milijona evrov.
Pomembno je vedeti, da je ta prispevek solidarnostne narave, kar pomeni, da ga plačujemo ne glede na to, ali bomo upravičeni do storitev, in to še preden sistem začne delovati.
