Nasprotniki novega zakona opozarjajo, da ta posega v ustavno načelo varovanja človekovega življenja ter bi lahko povzročil dodatne pritiske na bolne in umirajoče. Podporniki na drugi strani poudarjajo, da bi moral imeti posameznik možnost sam odločati o načinu in trenutku svoje smrti ter ohraniti dostojanstvo tudi v zadnjih trenutkih.
Kaj bo predmet odločanja 23. novembra?
Volivci bomo odločali o zakonu, ki ureja pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Akt bi odraslemu in razsodnemu bolniku omogočil, da na lastno željo zaključi življenje, če trpi zaradi neozdravljive bolezni ali trajne okvare zdravja, zaradi katere je njegovo trpljenje nevzdržno.
Samousmrtitev in evtanazija
Predlagani zakon predvideva pomoč pri samousmrtitvi, ne pa evtanazije. Pri evtanaziji zdravnik aktivno povzroči smrt na bolnikovo prošnjo, medtem ko gre pri pomoči pri samousmrtitvi za to, da bolnik sam uporabi predpisano smrtonosno sredstvo.
Referendumsko vprašanje se glasi:
»Ali ste za uveljavitev zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je državni zbor sprejel 24. julija 2025?«
ARGUMENTI ZA
Zagovorniki izpostavljajo predvsem pravico posameznika do odločanja o lastnem telesu, trpljenju in koncu življenja. Menijo, da medicina ne more ublažiti vseh oblik bolečine in da bi zakon omogočil dostojno slovo tistim, ki drugačne pomoči nimajo. Spominjajo tudi na lanski posvetovalni referendum, na katerem je dobra polovica volivcev izrazila željo po zakonski ureditvi področja.
Za zakon stojijo koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica ter društvo Srebrna nit, ki je pripravilo začetni osnutek.
ARGUMENTI PROTI
Pobudniki referenduma in drugi nasprotniki opozarjajo, da bi zakon lahko kršil načelo nedotakljivosti življenja, zato ga ocenjujejo kot škodljivega in nehumanega. Menijo, da bi odprl prostor za zlorabe in družinske pritiske na bolnike, ki se pogosto počutijo kot breme.
Namesto uzakonjanja pomoči pri končanju življenja zahtevajo izboljšanje paliativne in dolgotrajne oskrbe. Referendum so podprli Aleš Primc, Metka Zevnik ter stranki SDS in NSi, skupaj s številnimi drugimi neparlamentarnimi organizacijami.
Stališča zdravniških organizacij
Velik del zdravniške stroke zakonu nasprotuje. Opozarjajo, da bi se vloga zdravnikov bistveno spremenila in da je pojem neznosnega trpljenja težko natančno opredeliti. Izpostavljajo tudi, da zdravstveni delavci pri pripravi zakona niso imeli dovolj besede. Predvidevajo, da bi mnogi zdravniki vložili ugovor vesti, zato sodelovanje v postopkih ne bi bilo zagotovljeno.
Nekateri zdravniki menijo, da bi zakon lahko negativno vplival na preprečevanje samomorov, saj bi se družbeno sporočilo o vrednosti življenja spremenilo.
Odgovori podpornikov zakona na pomisleke zdravnikov
Zagovorniki iz koalicije in Srebrne niti trdijo, da raziskave ne potrjujejo teze, da se ljudje za ta korak odločajo zaradi občutka bremena. Navajajo, da so to večinoma posamezniki z močnim socialnim zaledjem, ki želijo ohraniti nadzor nad življenjem.
Poudarjajo, da se paliativna oskrba in pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ne izključujeta – v drugih državah se za to možnost največkrat odločajo bolniki, ki so že vključeni v paliativno oskrbo.
Stališče verskih skupnosti
Sedem verskih skupnosti je izrazilo prepričanje, da ima človeško življenje neodtujljivo vrednost do naravne smrti, zato zakon razumejo kot nesprejemljiv poseg. Menijo, da družba ne sme ustvarjati razmejitve med vrednejšimi in manj vrednimi življenji, zlasti pri starejših in hudo bolnih. Verski voditelji poudarjajo, da je njihovo javno izražanje stališč del verske svobode in njihove dolžnosti do vernikov.
Stališče društva Hospic
Društvo Hospic izpostavlja pomen dostopne paliativne in hospic oskrbe. Menijo, da bi morala družba najprej zagotoviti pogoje, v katerih bi vsak bolnik do konca živel v dostojanstvu in varnosti. Če bolnik kljub paliativni obravnavi razmišlja o smrti, po njihovem to kaže na nezadostno delovanje sistema.
Kdo nastopa v kampanji?
V kampanjo se je vključilo 33 organizatorjev. Za zakon jih kampanjo vodi 9, med njimi tri koalicijske stranke ter Srebrna nit in več manjših organizacij. Proti zakonu je 24 organizatorjev, med njimi stranki SDS in NSi ter številna društva in posamezniki iz konservativnih ali verskih okolij.
