Vsaka nova oblast po svoje posega v zdravstveno zakonodajo, ne glede na to, da temu pogosto nasprotuje velik del zdravstvenih delavcev. Posledice takšnih sprememb že dolgo najbolj občutijo pacienti, ki so zaradi preobremenjenega sistema v mnogih krajih prisiljeni čakati bistveno dlje od zakonsko določenih rokov. Če sklepamo po odzivu na jesenski razpis za specializacije, prihodnost žal ne prinaša izboljšanja.
Na 235 razpisanih mest je prispelo zgolj 142 prijav, kar kaže na resno pomanjkanje interesa. Rezultati odpiranja vlog so zaskrbljujoči – za specializacijo iz urgentne medicine se je med dvajsetimi razpisanimi mesti prijavil le en kandidat, za dentalno medicino pa je bilo oddanih le 18 vlog iz vse države. Po pregledu prijav je ostalo kar 119 mest praznih.
Po ocenah na urgentnih oddelkih po državi primanjkuje več sto zdravnikov. Če je bilo v preteklosti največ težav z zagotavljanjem zadostnega števila družinskih zdravnikov, se zdaj najbolj pozna pomanjkanje bodočih specialistov urgentne medicine. Predstojnik urgentnega centra UKC Maribor, Gregor Prosen, opozarja, da se stanje vztrajno slabša: »Spomladi smo imeli pet prijav, zdaj le eno. Skupaj šest kandidatov na 40 prostih mest – s takšnim tempom nikoli ne bomo uspeli zapolniti potrebnega kadra.« Pričakuje, da bodo obljubljeni ukrepi končno prinesli spremembe, saj zanimanja za urgentno medicino skoraj ni. Razlog vidi predvsem v zahtevnih delovnih pogojih in neugodnih trendih v tej stroki.
Drugačno sliko pa kaže regija Ptuj, kjer je zanimanje za delo v urgentni medicini nekoliko večje, kar potrjuje tudi Miha Kodela, vodja Službe nujne medicinske pomoči ZD Ptuj.
