V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru so letos zaposlili 24 novih zdravnikov, med njimi tudi strokovnjake iz tujine. Kljub kadrovskim okrepitvam pa še vedno ostajajo presežene glavarine in dolge čakalne dobe.
Slovenija se že vrsto let sooča s pomanjkanjem družinskih zdravnikov. Po podatkih sredi leta 2025 je še vedno okoli 158.000 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika, med njimi približno 39.000 starejših od 65 let. Napredek je počasnejši od pričakovanega, saj novi zdravniki težko nadomestijo upokojitve, številni pa se odločajo za delo v tujini ali v zasebnem sektorju.
V Mariboru so razmere nekoliko boljše kot v drugih delih države. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca trenutno upravlja tri ambulante družinske medicine, ki še sprejemajo nove paciente. “Ambulante se hitro polnijo. Glede na trenutni trend pričakujemo, da bodo vsa prosta mesta zapolnjena v enem mesecu,” so pojasnili v zavodu.
Okrepitev z novimi zdravniki
Leto 2025 je bilo za mariborski zdravstveni dom pomembno: v delo se je vključilo 24 novih zdravnikov, med njimi štirje tuji pediatri, trije specialisti psihiatrije, ena specialistka družinske medicine in pet zobozdravnikov. Zavod je pridobil tudi 11 specializantov z različnih področij, od pediatrije do ginekologije in fizikalne medicine. Novi kadri prihajajo iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije in Ukrajine, kar po besedah vodstva dokazuje, da se odprtost do tujih strokovnjakov obrestuje.
Tuj kader omili pritisk, a pomanjkljivosti ostajajo
“Pridobili smo zelo kompetentne zdravnike iz tujine, ki so pomembno prispevali k zmanjšanju kadrovske stiske,” pravijo v zdravstvenem domu. Kljub temu pa so nekatera področja še vedno podhranjena, med drugim dermatologija, oftalmologija, medicina dela in družinska medicina.
Glavarine nad normo in daljše čakalne dobe
Povprečna glavarina, torej število pacientov na zdravnika, je trenutno približno 18 odstotkov nad predpisano normo. Posledica tega so daljše čakalne dobe, predvsem v ambulantah družinske medicine, kjer je povpraševanje največje. “To lahko vpliva na kakovost dostopa pacientov do storitev,” priznavajo v zavodu.
V prihodnjem letu bo pogoje za upokojitev izpolnilo šest specialistov družinske medicine. Zavod zato aktivno spodbuja mlade zdravnike k specializaciji iz družinske medicine in sodeluje tudi s tujimi kandidati, ki želijo opravljati specializacijo v Sloveniji.
Čeprav je zdravstveni dom z odločnim zaposlovanjem pokazal, da je mogoče ublažiti kadrovsko krizo, sistemski problem ostaja. Slovenija se stara, pritisk na primarno zdravstvo narašča, nove ambulante pa se odpirajo počasneje, kot se stare zapirajo.
