V luči ukrajinske krize ter podražitev hrane je treba v Sloveniji preučiti vse ukrepe, ki omejujejo kmete. Dati jim je treba možnost pridelave hrane, je ob robu seje upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije povedal predsednik te zbornice Roman Žveglič. A kmetje za svoje pridelke zahtevajo tudi poštene odkupne cene.
Kmetije so zelo zaskrbljeni nad aktualnimi razmerami. Čeprav se hrana draži, za visoke cene moke in izdelkov iz nje niso krivi kmetje. Hudo je tudi z oljnicami, ki jih več kot 80-odstotkov uvozimo iz Ukrajine. V luči zapiranja meja številnih držav za izvoz hrane mora tudi Slovenija zelo hitro narediti določene ukrepe za izboljšanje samooskrbe in prehranske varnosti. A kmetje so pripravljeni več pridelati le v primeru, da bodo za to ustrezno plačani.
Kmetje so po besedah Žvegliča pripravljeni posejati več, ker imamo izredno malo obdelovalnih površin, skoraj najmanj v Evropski uniji, manj ima samo Malta je potrebno sprejeti nekaj ukrepov. Dodatno je potrebno omogočiti kmetovanje z dovoljenjem za obdelavo zemlje na območjih trajnega travinja.
Letošnja setev bo namreč draga. Hude težave se pričakujejo predvsem pri živinoreji in kmetih, ki so v investicijskem ciklu. Prvotno načrtovani stroški so se povečali, prihodki bodo manjši, zato je nujen posluh s strani vlade.
Poleg vseh težav, ki jih prinaša ukrajinska kriza, pa tudi podnebje ni na strani kmetov. Že od januarja ni bilo večjega dežja, tako je suša v kmetijstvu že povzročila težave.
Tudi pri nas moramo takoj sprejeti določene ukrepe za izboljšanje samooskrbe in prehranske varnosti. Razlika med samooskrbo in prehransko varnostjo je v tem, da prehransko varnost lahko zagotovimo z uvozom. A če tega ni, so trgovske police prazne.
