Državni zbor je s 59 glasovi za in štirimi proti sprejel zakon o nujnih ukrepih za krepitev javne varnosti, znan kot Šutarjev zakon. Za njegovo potrditev so glasovali poslanci Svobode, SD, NSi ter del SDS, poslanci Svobode in SD pa so tik pred glasovanjem dodali še več dopolnitev.
Širitev policijskih pooblastil in ukrepov na rizičnih območjih
Zakon je bil pripravljen kot odziv na napad v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil Aleš Šutar. Ena ključnih sprememb so širša pooblastila policije na območjih, ki jih pristojni organi ocenijo kot posebej ogrožena. V teh primerih bodo policisti lahko uporabljali fotografsko, video- in avdioopremo, kadar gre za varovanje življenj ali premoženja oziroma ko obstaja verjetnost, da do ogrožanja pride.
O tem, katero območje velja za varnostno izpostavljeno, bo odločal direktor policijske uprave ali generalni direktor policije. Ta bosta lahko odredila tudi časovno omejen nadzor, največ za tri mesece, odredba pa mora biti v 24 urah posredovana preiskovalnemu sodniku. Za racije bo prav tako potrebna pisna odredba.
Zakon omogoča tudi vstop policije v stanovanja ali vozila brez sodne odredbe, kadar je to nujno za takojšen zaseg strelnega orožja. Ob tem lahko policisti po potrebi uporabijo silo, vendar ne smejo opravljati hišnih preiskav, temveč zgolj pregled.
Strožje kazni in omejitve pri brezplačni pravni pomoči
Med dodatnimi rešitvami so višje kazni za nasilništvo, hitrejši postopki pri začasnem zasegu premoženja ter ukrepi v primerih, ko so storilci mladoletni starši. Brezplačna pravna pomoč ne bo več dostopna tistim, ki so jo v zadnjih dveh letih že prejeli in bili za prekršek spoznani za krive, razen v izjemah (mladoletniki, postopki nadomestnega zapora, primeri, kjer to zahteva pravičnost).
Odbor DZ je že pred končno obravnavo močno preoblikoval prvotni vladni predlog. Danes sprejeta dopolnila pa so med drugim odpravila časovne omejitve nekaterih določb, ki bodo sedaj veljale do vključitve v sistemsko zakonodajo.
Po ocenah Andreje Živic (Svoboda) je zadnja verzija zakona »bolj jasna in strokovno dodelana«. V poslanski skupini Svobode so večkrat poudarili, da zakon ni usmerjen proti nobeni skupnosti, temveč je namenjen boju proti kriminalu in nasilju. Podobno je izpostavil tudi Lenart Žavbi, medtem ko je Dean Premik spomnil, da se težave jugovzhodne Slovenije vlečejo že desetletja.
V SD zakon prav tako podpirajo. Predrag Baković je ob sprejetju dejal, da se »končno« rešujejo dolgo znane težave, pri čemer so bile upoštevane tudi njegove pretekle pobude.
Ostre kritike iz SDS in NSi
V SDS in NSi so vladi očitali, da je ukrepala šele po tragičnem dogodku, medtem ko je prej zanemarjala opozorila o razmerah na jugovzhodu države ter zavrnila njihove predloge in pobude lokalnih županov.
Anja Bah Žibert (SDS) je opozorila na »kaotičen potek seje« in na to, da je končna verzija zakona po njenem mnenju »močno okrnjena«. Izrazila je dvom v izvedljivost zakonskih določb, hkrati pa poudarila, da SDS zakon podpira zato, da »vlada ne bo mogla več iskati izgovorov«.
Tudi Jože Tanko (SDS) je izpostavil opozorila zakonodajno-pravne službe in nekaterih pravnih strokovnjakov. Po njegovem obstaja velika možnost, da bo zakon ob morebitni ustavni presoji vsaj deloma padel, kar bi zmanjšalo njegovo uporabnost.
Jožef Horvat (NSi) je opozoril na neskladja med obljubami predsednika vlade in sprejetimi rešitvami. Čeprav ima do zakona številne pomisleke, ga je podprl »kot gesto dobre volje«, podprli pa so ga vsi prisotni poslanci NSi.
Poslanci Levice so se glasovanja vzdržali in napovedali, da v nadaljevanju postopka ne bodo sodelovali. Proti zakonu so glasovali nepovezani poslanci iz vrst Demokratov ter samostojni poslanec Miha Kordiš.
