Študent, ki biva v Študentskem domu 13 Univerze v Mariboru, je bil presenečen ob obvestilu o dvigu stanarine za 174 evrov. Po novem bodo za garsonjero, veliko 25–27 m², skupaj s subvencijo države (27,80 evra na študenta) morali plačati kar 403,6 evra mesečno.
Na družbenih omrežjih je opozoril, da so cene postale primerljive s tržnimi najemninami, kar je po njegovem mnenju neprimerno za objekte, katerih gradnjo je financirala država. Izpostavil je tudi razliko med Ljubljano in Mariborom – povprečna mesečna najemnina v Ljubljani znaša 108 evrov, v Mariboru pa 142 evrov, čeprav so tržne cene stanovanj v prestolnici bistveno višje.
Kaj pravi vodstvo študentskih domov?
Vodstvo Študentskih domov Univerze v Mariboru pojasnjuje, da so cene določene skladno s Pravilnikom o subvencioniranju bivanja študentov. Ta upošteva:
- Stroške dela.
- Izdatke za blago in storitve.
- Stroške amortizacije, ki lahko dosežejo do 30 % obračunane amortizacije.
Kaj vključuje cena bivanja?
V mesečno ceno so vključeni:
- Stroški elektrike, vode, odvoza odpadkov in interneta.
- Uporaba dodatnih storitev, kot so fitnesi, pralnice, sušilnice, glasbene in likovne sobe.
Vodstvo poudarja, da se trudijo zniževati stroške kljub rastočim finančnim obremenitvam.
Kaj pravijo študentje?
Študentje opozarjajo, da so cene v študentskih domovih vse manj dostopne, kar povečuje pritisk na mlade, ki si že tako težko privoščijo bivanje stran od doma. Dvig cen je sprožil številne razprave o tem, ali so subvencije dovolj visoke in ali so pogoji v domovih še primerni za študentski standard.
