Prve posamične primere so zaznali na Goričkem, pred dvema letoma pa je prišlo do močnega izbruha bolezni v ljutomerskem in lendavskem podokolišu. Tudi letos je stanje v vinorodni deželi Podravje, kamor vsa omenjena območja spadajo, alarmantno, del območja je bil razglašen za okuženo območje.
Znaki okužbe se začnejo pojavljati po cvetenju trte, najbolj se stopnjujejo proti jeseni. Listi postanejo bledikavi ali se obarvajo, pri belih sortah rumenijo, pri rdečih pa rdečijo, listni robovi se vihajo navznoter, postanejo krhki in se pri mečkanju zdrobijo.
V lanskem letu so eno večjih žarišč zlate trsne rumenice opazili v Kicarju. Z ogledom na terenu, so ocenili, da je večina videnih vinogradov okuženih nad 50 % z zlato trsno rumenico. Tako so uvedli edini ukrep za preprečitev širjenja, izkrčitev vinogradov.
A ključno pri zatiranju te bolezni je sodelovanje. Kot opozarjajo strokovnjaki, ni večjega učinka, če se jih 10 trudi preprečiti širjenje bolezni, dva pa ne naredita ničesar. Zaskrbljujoče pa je, da se bolezen širi prehitro in da se v stresnih situacijah, kot so suše ali pozebe, še bolj izrazi
Vzrokov za katastrofalno situacijo je lahko več. Od težav z odkupi grozdja v preteklosti in posledično pomanjkanja denarja za nabavo škropiv ter vse nižjih odkupnih cen grozdja do neučinkovitih škropiv in nedoslednosti pri škropljenju predvsem pri manjših vinogradnikih.
