Civilna iniciativa kmetov in prebivalcev Podravja, ki že leta opozarjajo na problematiko poplavne ogroženosti Drave, je danes znova opozorila na svoje težave. V sodelovanju z leta 2018 imenovano posebno delovno skupino so na okoljsko ministrstvo naslovili pripombe na načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027, ki po njihovem ni primeren.
Skoraj 100 milijonov evrov škode je poplavljanje reke Drave povzročilo v obdobju 2012–2018. Podravski kmetje, ki obdelujejo zemljišča ob njeni strugi, so ustanovili civilno iniciativo in terjajo takojšnje državno ukrepanje za zagotovitev boljše pretočnosti reke.
Razmere pa se iz leta v leto slabšajo. Vzporedni kanali Drave so se zamuljili in zarasli, širina rečne struge se je zmanjšala, zaradi naplavin se zmanjšuje tudi prostornina Ptujskega jezera.
Osnovna zahteva civilne iniciative je dvig pretočnosti reke Drave, kot je bila pred uvedbo Nature 2000 in izgradnje elektrarn na Dravi, saj menijo, da potem ne bo več takšne škode. Od države terjajo, da brezpogojno zaščiti kmetijska zemljišča in ovrednoti škode po poplavah ter na ta način določi normative za oceno škode v prihodnje.
A navkljub številnim idejam in predlogom so bili preslišani. Navkljub strogim direktivam pa je prav veliko evropskih projektov, ki pretočnost reke še poslabšujejo. Nad predlogom okoljskega ministrstva so več kot ogorčeni.
Čeprav Dravske elektrarne Maribor na leto plačajo državi približno sedem milijonov evrov vodnega povračila, se razmere v strugi slabšajo, ker država ne namenja celotnega prejetega zneska za izboljšanje pretočnosti reke. Še huje je, da so s tem denarjem izgradili tudi športno infrastrukturo.
Kot je ob koncu dodal še Dobnik so dravske elektrarne v urejanje porečja reke Drave namenile že milijardo evrov, a v urejanje njene struge ni stekel niti evro.
