Na kmetijskem ministrstvu so želeli, da bi krovni dokument razvoja kmetijstva za obdobje 2023–2027 – to pomeni končni, z evropsko komisijo usklajeni predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike – predstavili na krovnem kmetijskem dogodku, kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. A komisija pa tudi okoljsko ministrstvo s strateškim načrtom in okoljskim poročilom zanj še niso zadovoljni. Pripombe imajo tudi kmetje.
In čeprav naj bi nova skupna kmetijska politika vzpodbujala prehransko varnost, krepila skrb za okolje in podnebne ukrepe ter podeželjsko območje, pa je po mnenju kmetov dosegla prav obraten učinek.
Velik problem je tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev, katerih raba se močno omejuje.
V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov njiv na prebivalca, kar je manj kot polovica povprečja za države članice Evropske unije, ki znaša 20 arov njiv na prebivalca. Ta površina se med leti 2000 in 2019 ni bistveno spremenila, kar kaže na to, da Slovenija ohranja svoj pridelovalni potencial.
Kot ugotavlja Medved imajo v tujini bolj urejene uredbe, ki kmetov ne omejujejo, v takšni meri kot naša.
Tako apelira na vse deležnike, da poskrbijo za slovenskega kmeta in posredno omogočijo preskrbo lastnega naroda.
