Število ekoloških kmetijskih gospodarstev (s certifikatom) se je leta 2022 povečalo za 72 oziroma za prav tako dva odstotka, na 3430. Gospodarstev v preusmeritvi je bilo 356, kar je 10 oziroma tri odstotke manj kot leto prej.
Pri zadnjem popisu leta 2020 je bilo vseh kmetijskih gospodarstev 68.331. Ob predpostavki, da se to število v dveh letih od tedaj ni bistveno spremenilo, so vsa gospodarstva v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja lani predstavljala približno šest odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev, tista s certifikatom pa nekaj več kot pet odstotkov, ugotavljajo statistiki.
Površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi se je lani zmanjšala za približno šest odstotkov oziroma za 2580 hektarjev na 42.181 hektarov, kar pa je bilo za 46 odstotkov ali 13.374 hektarov več kot pred desetletjem. Površina kmetijskih zemljišč v preusmeritvi se je lani povečala za 56 odstotkov oziroma za 3955 hektarov na skupno 11.021 hektarov.
Večino celotne površine ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi so lani ponovno zavzemali trajni travniki in pašniki. Ti so s 33.550 hektari predstavljali 80 odstotkov vseh tovrstnih zemljišč. Njihova površina se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za približno sedem odstotkov oziroma 2517 hektarov. Po površini so z 2870 hektari sledile njive, ki so zavzemale sedem odstotkov celotne površine ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi. Njihova površina je bila na letni ravni večja za okoli dva odstotka.
Lani se je najbolj povečala površina, namenjena pridelavi lupinastega sadja in jablan. Pri prvem je bila večja za 98 hektarov oz. za 32 odstotkov, pri čemer sta največja deleža novih obdelovalnih površin z 61 in 32 hektari pripadala nasadom orehov in lesk. Pri jablanah se je površina povečala za 145 hektarov oz. za 46 odstotkov.
