Organizacija združenih narodov (OZN) od leta 2008 naprej 15. oktobra obeležuje svetovni dan kmetic, s katerim priznava ključno vlogo in prispevek kmetic in podeželskih žensk pri krepitvi razvoja kmetijstva in podeželja, izboljšanju zanesljive preskrbe s hrano in izkoreninjenju revščine na podeželju. Slednje pa velikokrat občutijo socialno izključenost in pomanjkanje.
Tako bodo po napovedih ministrice ustanovili novo delovno skupino, ki se bo dejansko ukvarjala s problemi, ki že 30 let pestijo ženske na podeželju.
Ženske na kmetiji so pogosto brez socialne varnosti. V letih 2020, 2021, 2022 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano podeljevalo solidarnostni dodatek, do katerega so bili upravičeni starejši od 65 let, katerih dohodek ni presegel 591 evrov. Več kot 90 % prejemnic tega dodatka je bilo žensk. Kot poudarja Valasova si je ministrica Šinkova zadala dva ključna cilja.
A ključno je tudi, da se ženske izobražujejo in same iščejo možnosti ter informacije, ki pa so nemalokrat tudi napačne.
Predsednik Kmetijsko gozdarskega zavoda Slovenije Roman Žveglič je prepričan, da se stvari v zadnjih letih izboljšujejo, težava pa so odkupne cene. Če bi imeli višje odkupne cene, bi lahko plačevali tudi zavarovanja. Prepričan je, da država zanje ne poskrbi v takšni meri kot si zaslužijo.
Kmečke ženske so velikokrat preobremenjene, saj morajo poleg svojega dela skrbeti tako za starejše kot za mlajše. Tako so na kmetiji nepogrešljive, za svojo požrtvovalnost pa niso dovolj nagrajene.
