Agencija za energijo je konec junija letos predstavila predlog sprememb metodologije za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Predlog je v javni razpravi do konca tega tedna, nato pa ga bo svet agencije obravnaval septembra. Kljub številnim odzivom se predlogi z nekaj popravki ohranjajo, poroča RTV Slovenija.

Že lani, ob uveljavitvi novega sistema omrežnin, ki je sprožil burne razprave, je agencija napovedala redne nadgradnje metodologije. Tokratna dopolnila sledijo spremembam v elektroenergetskem omrežju ter pripombam javnosti.

Za gospodinjstva to pomeni višje stroške elektrike v primerjavi z lanskim letom. Cene niso več regulirane in so se v povprečju zvišale za okoli 30 %, julija pa se je znova začel zaračunavati tudi prispevek za obnovljive vire energije (OVE). Jeseni bo dodatno občutna še višja omrežninska sezona. Najdražji časovni blok sicer ne bo imel prvotno načrtovane tarife, temveč postopno uvedeno.

Direktorica agencije Duška Godina je za Radio Slovenija poudarila, da se zavedajo vpliva teh sprememb na inflacijo, proračun in socialne transferje. Zato so se odločili za postopno uveljavljanje višje sezone: novembra bo v najdražjem bloku tarifa dosegla 40 % ciljne vrednosti, nato pa se bo v treh letih postopno približevala končnemu cilju.

Sezonsko razlikovanje in pet blokov porabe ostajata, a z določenimi prilagoditvami. Zaradi hitrega porasta sončnih elektrarn se podaljšuje cenejši blok sredi dneva – po novem od 11. do 16. ure. Hkrati se bo podaljšal blok srednje obremenitve, med vikendom pa se spreminja razporeditev blokov. Spremembe so predvidene tudi za sezonske odjemalce, ki imajo večjo porabo samo v določenem delu leta.

“Gre za usklajevanje s stanjem v omrežju, hkrati pa želimo, da je sistem za uporabnike preglednejši in lažje razumljiv,” je ob tem pojasnila Godina.

Kot navaja RTV, bodo bolj prijazne tarife omogočene tudi zaradi prihodkov, ki jih Eles ustvarja z mednarodnimi prenosi elektrike. Kar 40 % energije iz slovenskega omrežja namreč odteka k tujim odjemalcem.

Prejšnji članekMednarodna šola v Mariboru: od šestih učencev do načrtov za vrtec
Naslednji članekDolge čakalne dobe in pomanjkanje logopedov