V Sloveniji se rast cen življenjskih potrebščin nadaljuje, pri čemer so po podatkih Statističnega urada RS največjo podražitev znova beležili pri hrani in brezalkoholnih pijačah.
Decembra so bile cene v primerjavi z istim mesecem leto prej višje za 2,7 odstotka. Novembra je bila letna inflacija 2,3-odstotna, decembra lani pa 1,9-odstotna. Na mesečni ravni se povprečna raven cen ni spremenila. Največji vpliv na inflacijo so imeli višji stroški hrane in brezalkoholnih pijač, povprečna letna rast cen pa je znašala 2,4 odstotka.
Največji delež k letni inflaciji, kar 0,8 odstotne točke, so prispevale za 4,5 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Sledile so podražitve v skupini stanovanja, voda, elektrika, plin in druga goriva, ki so k inflaciji dodale 0,5 odstotne točke ob 4,3-odstotni rasti cen. Po 0,3 odstotne točke so prispevale še višje cene v zdravstvu (5,9 odstotka) ter v restavracijah in hotelih (štirje odstotki), je sporočil SURS.
Storitve so se v povprečju na letni ravni podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka. Med blagom so se najbolj podražili izdelki dnevne porabe, in sicer za 3,2 odstotka, cene poltrajnega blaga so se zvišale za 0,7 odstotka, medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju ostale nespremenjene.
V primerjavi z novembrom se splošna raven cen ni spremenila. K manjšim mesečnim podražitvam so z 0,1 odstotne točke prispevale višje cene zavarovanj, ki so se zvišale za 4,5 odstotka, enak vpliv v nasprotni smeri pa so imele za 3,1 odstotka nižje cene počitniških paketov.
Letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je decembra dosegla 2,6 odstotka, potem ko je bila leto prej dvoodstotna. Na mesečni ravni je rast cen znašala 0,1 odstotka. Po tem kazalniku so se cene storitev zvišale za 3,8 odstotka, cene blaga pa za 1,9 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,9 odstotka, poltrajno blago za 0,5 odstotka, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 0,6 odstotka.
Na gibanje cen so vplivale tudi davčne spremembe. Na začetku leta se je zvišal DDV na sladke pijače, in sicer z nižje 9,5-odstotne na splošno 22-odstotno stopnjo. Junija so sledili dvigi trošarin na tobačne in alkoholne izdelke, večkrat pa so se spreminjale tudi trošarine na naftne derivate. Če davkov in trošarin ne bi spreminjali, bi bila letna rast cen po harmoniziranem indeksu nekoliko nižja, in sicer 2,5-odstotna.
