Skupina približno desetih podjetij je v ponedeljek prek odvetniške pisarne na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti zakona o zimskem regresu. Pobudniki ob tem sodišču predlagajo tudi začasno zadržanje izvajanja zakona, pri čemer ni povsem jasno, ali želijo zadržanje v celoti ali zgolj dela, ki uvaja obvezno izplačilo božičnice.
Kot je za STA pojasnil direktor podjetja Boxmark Leather in eden od pobudnikov Marjan Trobiš, se je gospodarstvo za ta korak odločilo, ker po njihovem mnenju zakon predstavlja resen poseg v pravice podjetij, tudi v ustavno zagotovljeno svobodo gospodarske pobude. Opozoril je, da je bil zakon sprejet brez soglasja delodajalcev.
Trobiš, ki je hkrati predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, ni želel razkriti, katera podjetja sodelujejo v pobudi, poudaril pa je, da želijo na ustavnem sodišču preveriti skladnost načina odločanja vlade z ustavo. Ob tem je izrazil tudi zaskrbljenost, da bi se vlada v predvolilnem času lahko odločila še za uvedbo dodatnih obveznih izplačil, denimo tako imenovanega »spomladanskega dodatka«.
Po njegovih besedah morajo biti pogoji za poslovanje stabilni in predvidljivi, ne pa da se pomembne obremenitve za gospodarstvo sprejemajo v zelo kratkem času. Pri tem je poudaril, da delodajalci ne nasprotujejo izplačilu božičnice kot taki, temveč obveznosti, ki jo zakon uvaja.
Da je bila pobuda vložena, je potrdil tudi glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček, ki je pojasnil, da je GZS pobudnikom nudila tehnično podporo. Podjetja so ustavnemu sodišču predlagala tudi začasno zadržanje izvajanja zakona, pri čemer ni povsem jasno, ali v celoti ali le posameznih določb.
Do ustavne presoje je prišlo potem, ko je prejšnji teden propadel poskus delodajalcev, da bi presojo sprožili prek zahteve državnega sveta, saj so svetniki njihov predlog zavrnili.
Delodajalci so si prizadevali, da bi državni svet ustavnemu sodišču predlagal zadržanje izvajanja drugega člena ter prvega in drugega odstavka tretjega člena zakona, torej določb, ki urejajo obvezno božičnico in čas njenega izplačila, ter pozneje tudi razveljavitev zakona. Med ključnimi očitki so izpostavili uporabo t. i. omnibusnega zakonodajnega pristopa, domnevno kršitev prepovedi retroaktivnosti in načela zaupanja v pravo ter poseg v svobodno gospodarsko pobudo. Kot posebej problematičen so označili tudi sam zakonodajni postopek.
