V zadnjem obdobju se je občutno povečalo število primerov nasilja nad zdravstvenimi delavci, kar resno ogroža občutek varnosti zaposlenih in pri mnogih povzroča dvome o nadaljnjem opravljanju poklica. Na nedavni nacionalni konferenci, posvečeni varnosti v lokalnih okoljih in odpornosti skupnosti na varnostna tveganja, je potekala tudi okrogla miza, na kateri so strokovnjaki z različnih področij razpravljali o razmerah na terenu ter izzivih, s katerimi se soočajo pri svojem delu.
Med njimi je bil tudi Aleksander Jus, član uprave Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca, ki je opozoril predvsem na naraščajoče nasilje nad zdravstvenim osebjem in nezadostno zaščito zaposlenih. Ob tem je poudaril, da so zdravstvene ustanove pogosto prepuščene lastnim rešitvam, medtem ko bi država tej problematiki morala nameniti bistveno več pozornosti.
Dolgotrajni trendi nasilja
Problem ni omejen zgolj na tekoče leto, saj se primeri nasilja v zdravstvu povečujejo že dalj časa. Že preteklo leto je Zdravniška zbornica skupaj z drugimi strokovnimi organizacijami začela kampanjo z naslovom »Ne! nasilju v zdravstvu«, s katero so želeli opozoriti na resnost razmer. V okviru pobude so zbrali 7.561 overjenih podpisov podpore ter pripravili predlog sprememb kazenskega zakonika, ki so ga vložili v državni zbor.
Podatki Zdravniške zbornice iz lanskega leta kažejo zaskrbljujočo sliko: skoraj 89 odstotkov zdravstvenih delavcev je bilo na delovnem mestu izpostavljenih verbalnim napadom, več kot 41 odstotkov pa jih je doživelo tudi fizično nasilje.
Oblike nasilja in psihični pritisk
Raziskave kažejo, da se zdravstveni delavci najpogosteje soočajo z različnimi oblikami verbalnega nasilja s strani pacientov, kot so vsiljivo prekinjanje pogovora, žaljenje, kričanje, prepiri in uporaba žaljivih izrazov. Med pogostimi oblikami psihičnega pritiska pa izstopajo čustveno izsiljevanje z namenom doseganja ugodnejše ali prednostne obravnave ter vlaganje neutemeljenih pritožb. Vprašanje pa ostaja, kako zdravstveni delavci ukrepajo, ko se znajdejo v takšnih situacijah.
Ukrepi in podpora zaposlenim
Vsi incidenti v zdravstvenem domu se natančno evidentirajo in po potrebi prijavijo policiji. Po vsakem takšnem dogodku zaposlenim zagotavljajo ustrezno podporo, ki lahko vključuje pogovor ali psihološko pomoč. Po besedah Aleksandra Jusa se število primerov nasilja nad zdravstvenim osebjem v zadnjih letih vztrajno povečuje.
V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca so letos zaznali povečano število primerov psihičnega nasilja, fizičnih napadov pa na srečo ni bilo. Kljub temu Jus opozarja, da tudi vsak primer psihičnega nasilja pušča posledice, zato je pomembno, da se ga obravnava z enako resnostjo in obsodbo kot fizično nasilje.
Predlog sprememb zakonodaje
Zaradi teh izzivov in naraščajočega števila različnih oblik nasilja je Zdravniška zbornica pripravila predlog spremembe kazenskega zakonika, ki vključuje nov člen. Ta člen določa: »Kdor napade ali resno zagrozi napad zdravstvenega delavca ali sodelavca, medtem ko ta izvaja zdravstveno obravnavo ali opravlja naloge, povezane z njo, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do treh let.«
