Iniciativa Mestni Zbor, ki je pred več kot desetletjem v Mariboru kot prva v Sloveniji predlagala uvedbo participativnega proračuna, danes izraža globoko razočaranje in zaskrbljenost nad njegovim propadom. Ta demokratični mehanizem, ki ga danes uporablja že več kot 70 občin, v Mariboru kljub obljubam še vedno ni v polni meri zaživel.
V pismu mestnim svetnikom so opozorili, da bi morala občina za leti 2023 in 2024, za katera je bilo predvidenih milijon evrov (po 500 tisoč evrov na leto), vendarle uresničiti večje število projektov, ki so jih predlagali in izbrali občani. V proračunih za ta dve leti je bilo potrjenih 86 projektov, vendar je do začetka novembra izvedenih zgolj sedem. Občina sicer obljublja, da bo do konca leta 2024 in v letih 2025 ter 2026 izvedla še pet projektov, vendar je to še vedno najslabša realizacija participativnega proračuna v državi.
Iniciativa Mestni Zbor opozarja, da je to podobno kot leta 2016, ko je župan Andrej Fištravec izvedel le tri od štirinajstih izglasovanih projektov. Tudi sedanje županstvo pod vodstvom Saše Arsenoviča se, kot pravijo, poslužuje enakih pristopov – večine izglasovanih projektov in sredstev za njih ni vključilo v proračune za leti 2023 in 2024. Najprej so to opravičevali s tem, da so projekti del širših proračunskih postavk, kasneje pa s pomanjkanjem finančnih sredstev, čeprav sta bila proračuna za ti leti rekordno visoka.
Kot poudarjajo v Iniciativi, se zdi, da občina participativni proračun izvaja zgolj navidezno. Namesto, da bi šlo za proces, v katerem občani neposredno odločajo o porabi proračunskih sredstev, je postalo zgolj neobvezujoče zbiranje predlogov, ki jih občina izvaja ali ne, odvisno od trenutne odločitve župana.
