Pred 50 leti je Večer poročal o velikem dogodku v Mariboru – odprtju nove kirurške stolpnice, ki so jo 27. aprila 1976 slovesno predali namenu ob prazniku dneva OF. Stavba je bila predstavljena kot pomembna pridobitev za mesto, njen pomen pa je segal tudi širše, ne le lokalno.
V tedanjem članku je bila stolpnica opisana kot sodoben bolnišnični objekt s 508 posteljami, zasnovanimi v šest-, štiri- in dvoposteljnih sobah. Vsaka postelja je imela interkom, prostori pa so bili opremljeni funkcionalno in sodobno za tisti čas. Staro bolnišnico je z novo povezoval 520 metrov dolg hodnik, ki še danes ostaja ključna povezava znotraj UKC Maribor. Posebnost so bila tudi štiri hitra dvigala, ki so bolnika v najvišje nadstropje pripeljala v dobrih 14 sekundah.
Projekt je stal 180 milijonov dinarjev, del sredstev pa je bil zbran tudi s samoprispevkom občanov, kar je stavbi že od začetka dalo poseben simbolni pomen. Po odprtju je bila nekaj dni na voljo tudi javnosti za ogled.
Danes je kirurška stolpnica še vedno najvišja stavba v Mariboru in pomemben del mestne vedute. Direktor UKC Maribor Vojko Flis poudarja, da ima stavba še vedno močan simbolni in strokovni pomen, saj je omogočila razvoj kirurgije in kasneje kliničnega centra. Ob tem pa opozarja, da je bila v preteklosti več let tudi brez ustreznega uporabnega dovoljenja, danes pa je število operacijskih dvoran naraslo na deset.
Kljub temu stavba ne ustreza več sodobnim standardom. Po njegovih besedah gre za objekt, ki potrebuje temeljito prenovo – od dvigal in električne napeljave do klimatskega sistema, ki ni prilagojen današnjim razmeram. Velik izziv ostaja tudi prenatrpanost bolniških sob, kjer pogoji ne zagotavljajo dovolj zasebnosti in dostojanstva pacientov.
Kirurška stolpnica tako ostaja pomemben simbol razvoja mariborskega zdravstva, hkrati pa tudi opomnik, da bo za prihodnost nujna celovita posodobitev.
