Število vloženih prošenj za odmero komunalnega prispevka je dober pokazatelj, kako intenzivno se gradi v občinah Spodnjega Podravja. Statistika za obdobje 2021–2024 razkriva, da se je gradbeni zagon po pandemiji znova okrepil. V večjih občinah, kot sta Ptuj in Ormož, je po večletnem porastu zdaj zaznati rahlo ohlajanje, medtem ko v manjših občinah – denimo Markovcih, Gorišnici in Hajdini – povpraševanje še vedno narašča. To kaže, da so manjši kraji za novogradnje vse bolj privlačni.
V zadnjih štirih letih so občine v tej regiji prejele več sto vlog, kar potrjuje, da zanimanje za gradnjo ostaja visoko. Pričakovati bi bilo, da bo največ vlog zabeležila največja med njimi – Mestna občina Ptuj, ki ima okoli 23.600 prebivalcev. Toda primerjava pokaže drugačno sliko.
Ormož, ki je skoraj polovico manjši, je v letih 2022 in 2023 presegel Ptuj po številu prejetih vlog, lani pa sta se občini izenačili. Vzporedno pa manjše občine, kot so Markovci in Gorišnica, vsako leto evidentirajo rast. Tako so Markovci s 35 vlog v letu 2021 prišli na 71 vlog v letu 2024, Gorišnica pa se je z 51 povzpela na 75.
Posebno zgodbo piše Hajdina, kjer se pod cerkvijo gradi nova stanovanjska soseska, veliko novogradenj pa nastaja tudi v Slovenji vasi. Zato je število vlog leta 2023 skočilo na kar 131 – skoraj trikrat več kot leto poprej.
Manjše občine, kot so Podlehnik, Središče ob Dravi in Sveti Andraž, ostajajo med najmanj obremenjenimi, saj se število vlog pri njih giblje med 9 in 30, kar nakazuje bolj umirjen razvoj.
Kolikšen je komunalni prispevek, je odvisno od več dejavnikov – ne le od velikosti parcele. Pri obračunu se upoštevajo bruto tlorisna površina objekta, velikost zemljišča ter infrastruktura, na katero bo objekt priključen.
Za tipično enodružinsko hišo (150 m² bruto tlorisa in 500 m² veliko parcelo, opremljeno s komunalno infrastrukturo) so razlike med občinami precejšnje. Najnižji znesek plačajo graditelji v Kidričevem, kjer znaša nekaj več kot 2.000 evrov. Med ugodnejše občine sodijo tudi Destrnik in Hajdina.
