Prvi vročinski val letošnjega poletja se sicer zaključuje, a statistika zadnjih let kaže, da so vročinski valovi vsako leto pogostejši, daljši in vse bolj vroči. Čeprav številni komaj čakajo poletje in marsikoga vročina ne moti, pa višje temperature s seboj prinašajo tudi nevšečnosti. Še posebej so te lahko kar težavne za določeno skupino ljudi, mednje zagotovo sodijo starejši, otroci in kronični bolniki.
Zaradi vročine se bolj znojimo, naše telo pa izgublja večje količine vode kot v hladnih delih leta. Zato moramo še toliko bolj paziti, da ne dehidriramo. Dehidracija nastopi, kadar je količina izgubljene tekočine večja od količine tekočine, ki smo jo vnesli v organizem.
Zdravstvene posledice visokih zunanjih temperatur se pojavijo, ko človeški organizem visokih temperatur ne more več kompenzirati in se ohladiti. Človeško telo se normalno ohlaja s potenjem. V določenih okoliščinah samo potenje ne zadošča. V takih primerih telesne temperatura hitro narašča, kar lahko povzroči poškodbe predvsem možganov, pa tudi drugih vitalnih organov.
Učinke na zdravje prebivalcev je pokazal zlasti vročinski val v Evropi avgusta 2003. Le-ta je bil najmočnejši v zadnjih 500 letih in je povzročil smrt mnogih ljudi. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor povečanja klicev ali povečanega obiska tokrat ne zaznavajo.
Tveganja, ki jih prinašajo visoke temperature, lahko ob poznavanju dejavnikov tveganja in z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur zmanjšamo. Ker je vnos zadostne količine tekočin še posebej pomemben, pozornost namenimo temu, da natočimo čisto zdravstveno ustrezno vodo in je ne puščamo na soncu, saj lahko pride do migracije snovi iz embalaže v živilo, v naše primeru v vodo. Če je možno, raje uporabljamo stekleno embalažo namesto plastične.
Sicer pa vročinski val lahko opredelimo kot redek dogodek z dlje časa trajajočo visoko temperaturo, ki prizadene zdravje prebivalcev na prizadetem področju. Čeprav so se posamezni vročinski valovi v Evropi pojavljali tudi v preteklosti, se njihova pogostost in izrazitost povečuje, s čimer postajajo pomemben javnozdravstveni problem v Evropi.
