V začetku aprila je na nacionalni konferenci Krepitev in evalvacija kakovosti v sistemu vzgoje in izobraževanja – KEKS, ki jo je organiziralo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, bilo predstavljeno tudi Nacionalno poročilo o kakovosti izobraževalnega sistema v Sloveniji. Poročilo kaže, da slovenski šolski sistem še vedno dosega stabilne in mednarodno primerljive rezultate ter ima več pomembnih prednosti.
Hkrati pa opozarja na zaskrbljujoč trend: v zadnjih letih se zmanjšujejo ravni bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti ter državljanske vednosti. Povprečni dosežki ob koncu obveznega šolanja so po poročilu celo najnižji doslej.
Kot poudarja mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, rezultati niso presenetljivi, saj so podobne trende že prej zaznali nacionalni preizkusi znanja. Slovenski učenci sicer še vedno dosegajo solidne rezultate v mednarodnem merilu, vendar je problem predvsem v padanju ravni znanja v zadnjih letih, ki se je po izboljšavah do obdobja pred pandemijo ponovno poslabšalo.
Po njenih besedah je ključen izziv napačno razumevanje učenja brez truda. Opozarja, da se znanje ne razvije brez napora, temveč skozi postopno delo in vztrajnost. Poudarja tudi, da je za otrokov napredek pomembno, da ga šola ustrezno spodbuja in mu postavlja izzive, ob tem pa ohranja strokovno in pedagoško podporo.
Upad je opazen na več področjih, pri čemer je posebej izpostavljena bralna pismenost. Učenci pogosto sicer poznajo črke in znajo brati, vendar imajo težave z razumevanjem in obdelavo prebranega besedila. Ker so ta znanja osnova za vsa ostala področja, se težave odražajo tudi pri matematiki, naravoslovju in drugih predmetih.
Miheličeva opozarja tudi na vpliv družbenih sprememb, pretirane zaščitniške drže staršev ter uporabe tehnologije, vključno z umetno inteligenco, ki jo učenci vse pogosteje uporabljajo pri šolskem delu. Po njenem mnenju to lahko zmanjšuje lasten napor pri učenju, kar dolgoročno vpliva na razvoj znanja.
Ob tem poudarja, da morajo starši otrokom postavljati jasne zahteve in jih spodbujati k samostojnosti, šola pa mora ostati prostor, kjer se otrok sooča z izzivi in napreduje s pomočjo učiteljev. Ti imajo po njenem mnenju ključno vlogo, zato bi družba morala njihovo delo bolj spoštovati in jim omogočiti več strokovne svobode.
Kot še izpostavlja, je uspešno učenje rezultat sodelovanja med šolo, starši in učenci, pri čemer je ključno ravnovesje med podporo in zahtevnostjo, saj le tako otroci dejansko napredujejo in razvijajo svoje sposobnosti.
