V Sloveniji deluje 104 domov za starejše, ki izvajajo javno službo s podporo države. Med njimi je 54 javnih zavodov, preostalih 50 pa zasebnih izvajalcev s koncesijo.
Največji dom za starejše v državi je v zasebni lasti. Družba Deos upravlja deset domov po Sloveniji, v katerih živi okoli 1.500 stanovalcev, in zaposluje več kot 900 ljudi. Leta 2024 je ustvarila 48 milijonov evrov prihodkov, leto pa zaključila z izgubo. Uradni podatki za leto 2025 še niso objavljeni. Med večjimi zasebnimi ponudniki so tudi avstrijska skupina Senecura ter ustanove, povezane z Rimskokatoliško cerkvijo, kot so župnije in Karitas.
Javni domovi za starejše delujejo po vsej državi, nekateri na eni lokaciji, drugi z več enotami. Največji med njimi je dom na Ptuju, ki deluje v šestih enotah, ima približno 950 mest, okoli 600 zaposlenih, leta 2025 pa je ustvaril 27 milijonov evrov prihodkov in 1,2 milijona evrov presežka.
Po podatkih poslovnih poročil so vsi javni domovi skupaj v letu 2025 ustvarili 436 milijonov evrov prihodkov in 21,5 milijona evrov presežka, zaposlovali pa skoraj 8.000 ljudi. Z izgubo je posloval le dom v Rakičanu, kjer je ta znašala 2,2 milijona evrov. Vodstvo jo pripisuje investicijam, začasnim namestitvam med prenovo in prenizkim cenam oskrbe ter zdravstvene nege.
Najvišji presežek je imel Dom za varstvo odraslih Velenje, in sicer 4,6 milijona evrov, deloma zaradi državne dokapitalizacije v višini 4,8 milijona evrov, namenjene pokrivanju preteklih izgub. Domova na Ptuju in v Trbovljah sta ustvarila po 1,2 milijona evrov presežka, večina drugih pa bistveno manj.
Leto 2025 je zaznamovalo tudi uvajanje sistema dolgotrajne oskrbe v institucijah in na domu. Kljub temu ostajajo različna mnenja o njegovi učinkovitosti kot celovite reforme socialnega varstva starejših. Pri oskrbi na domu je zanimanje za storitve trenutno omejeno, saj se številni upravičenci raje odločajo za denarna izplačila kot za organizirano pomoč.
