Velika verjetnost požarov v naravnem okolju

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je s 1. julijem letos razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne države. Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti v naravnem okolju ni dovoljeno požiganje in odmetavanje gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar.

Velika požarna ogroženost je posledica dlje trajajoče vročine, katere posledica so izsušena tla, ki predstavljajo veliko nevarnost za požare.

Natančneje je od prvega julija dalje v naravnem okolju prepovedano kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, kuriti kresove, zunaj pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, ter izvajati ognjemete. A kljub temu so v soboto gasilci zaradi požarov v naravi posredovali kar dvakrat.

Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija bosta v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajala poostren nadzor

Požarna ogroženost in s tem prepovedano kurjenje požiganje ali odmetavanje gorečih predmetov velja do nadaljnjega.

Na današnji dan je bila zelo velika požarna ogroženost razglašena v Beli Krajini, in Brkinih, na dolenjskem, goriškem in kočevskem ter na Koroškem, v Ljubljani, na Obali in Podravju ter Pomurju in Posavju. Zelo velika ogroženost po indeksu pomeni, da je vzrok za nastanek požara lahko že iskra, požar se pojavi takoj, širjenje je zelo hitro. To je vroč požar, ki se prenese v krošnje dreves tudi na širšem območju. V požaru zgori zelo veliko organskega goriva, ogenj zajame tudi srednje in debelo gorivo. Požar se razširi tudi na normalno vlažna področja. Kontrola požara je izjemno težka, za gašenje požara je potrebno vložiti izredno velike napore in vsa razpoložljiva sredstva.