Trg dela se je v zadnjih letih močno spremenil, sistemi socialne varnosti pa precej manj, opozarja Anja Kopač. Po njenem mnenju pravice niso samoumevne ali trajne, zato je ohranitev socialne države za prihodnje generacije mogoča le s sodelovanjem celotne družbe.
Razmere na trgu dela so danes drugačne kot pred desetletjem. Zaradi pomanjkanja delovne sile se je povečala moč zaposlenih pri pogajanjih, hkrati pa so spremembe, kot je dvig minimalne plače, vplivale tudi na rast drugih plač in izboljšave na področju varnosti pri delu.
Opozarja, da je bilo zaradi demografskih trendov že dolgo jasno, da bo prišlo do pomanjkanja kadra, vendar ustreznih ukrepov ni bilo, saj politika pogosto deluje kratkoročno. Dodaja, da ni bilo dovolj zaupanja za dolgoročne reforme.
Število rojstev se zmanjšuje, prebivalstvo pa se stara, kar prinaša vse večji pritisk na pokojninski in zdravstveni sistem. Po njenem zgolj prilagajanje parametrov ne bo dovolj, saj bodo sistemi vedno bolj odvisni od državnega proračuna in trenutnih političnih odločitev. Če ne bo premišljenih sprememb, se lahko socialna država močno oslabi.
Ko socialni sistemi ne delujejo, se zmanjšuje tudi zaupanje ljudi vanje in s tem pripravljenost za njihovo financiranje, kar lahko vodi v njihovo postopno razgradnjo.
Kot izziv izpostavlja tudi vse več prekarnih oblik dela, ki jih dodatno krepi platformno delo. Tudi samostojni podjetniki, predvsem mlajši, pogosto ne vplačujejo dovolj v socialne sisteme, da bi imeli ustrezno varnost. Delavske pravice so še vedno vezane predvsem na klasično zaposlitev za nedoločen čas, medtem ko se druge oblike dela širijo, kar povečuje razkorak med formalnimi pravicami in dejanskim položajem delavcev.
Zato se zavzema za širši, bolj univerzalen dostop do socialnih pravic, ki ne bi bil vezan zgolj na obliko zaposlitve. Po njenem bi bilo smiselno razmisliti o sistemu, ki bi posameznika ščitil ne glede na status dela, morda tudi z dodatnim solidarnostnim stebrom za prekarne delavce. Posebno ranljivi so tudi tuji delavci, ki jih je v Sloveniji vse več. Brez resne integracijske politike lahko to po njenem vodi v družbene napetosti.
