Stražun je mestni gozd, ujet v urbani prostor Maribora. Gozdni rob večinoma ostro zarisujejo mestne ulice, na vzhodu pa ponekod meji tudi na travniške in njivske površine.

Večji del Stražuna se nahaja v mestni četrti Pobrežje, manjši pa v mestni četrti Brezje – Dogoše – Zrkovci, medtem ko se mestna četrt Tezno zgolj dotika gozdnega roba. Skozi Stražunski gozd poteka tudi cesta med Kosovelovo in Belokranjsko ulico, ki za marsikoga pomeni hitro prometno povezavo med Pobrežjem in Teznom, hkrati pa služi kot priročna dostavna pot za odlaganje najrazličnejših kosovnih odpadkov, od gradbenega materiala, do zavrženega pohištva, vreč in celo nevarnih odpadkov.

Na pobudo se je odzval tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki pravi, da se na občini ukvarjajo tudi s Stražunom in da naj bi sledilo kar nekaj dobrih informacij za omenjeno lokacijo.

Prometna študija predstavlja analizo obstoječih prometnih tokov in napoved prometnih tokov. Po mnenju našega sogovornika je v primeru ceste skozi Stražun izdelava le-te povsem nepomembna.

Cesta bi bila po zapori namenjena le kolesarjem in pešcem, za aktivno preživljanje prostega časa v Stražunskem gozdu.

Območje Stražuna je naravni spomenik, oblikovana in ekosistemska naravna vrednota lokalnega pomena in gozd s posebnim namenom. Predstavlja največji strnjen kompleks mariborskih mestnih gozdov kljub temu, da se je površina Stražuna zaradi nenehnih posegov in neustreznega upravljanja v zadnjih desetletjih občutno zmanjšala.

Prejšnji članekVečja precepljenost bi rešila marsikateri zaplet
Naslednji članekSvetovni dan zdravja v številkah