Že od leta 1950 7. aprila praznujemo svetovni dan zdravja. V želji po večjem ozaveščanju javnosti se na ta dan vsako leto postavi v ospredje določena tema s področja zdravja. Letošnji dan zdravja bo tako potekal pod geslom »Naš planet, naše zdravje«, kampanja pa se s tem osredinja na nujne ukrepe, potrebne za ohranjanje zdravja ljudi in ohranjanje planeta kot vira človekovega zdravja.
Kakšen vpliv je imela epidemija covida-19 na naše duševno zdravje?
53 % oseb, starih 16 ali več let, je bilo mnenja, da zdravstvena kriza, povezana s covidom-19, v 2021 ni imela nobenega vpliva na njihovo duševno zdravje. 43 % oseb je izrazilo, da je nanje vplivala negativno, 4 % oseb pa, da je imela pozitiven vpliv na njihovo duševno zdravje. Ženske so bile po večini tiste, ki so ocenile, da je to stanje negativno vplivalo na njihovo duševno zdravje. Negativno oceno so najpogosteje podale osebe v starostni skupini 16–24 let.
V povprečju na bolniškem dopustu 18 koledarskih dni
Leta 2020 so bile ženske v povprečju na bolniškem dopustu približno 23 koledarskih dni, moški približno 8 dni manj, povprečje na zaposlenega pa je znašalo 18 dni. Največ moških je bilo tedaj na bolniškem dopustu zaradi poškodb (povprečno 3 koledarski dnevi), največ žensk pa zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva (4 koledarski dnevi). Najdlje so bili – tako ženske kot moški – na bolniškem dopustu v pomurski in koroški regiji, najmanj časa pa v osrednjeslovenski regiji.
Število prejemnikov dolgotrajne oskrbe se povečuje
Na koncu leta 2019 je bilo v okviru formalne oskrbe največ oseb deležnih storitev dolgotrajne nege na domu, in sicer 33,4 %; prejeli so jo lahko v obliki storitve ali oskrbe, ki so jo nudili predvsem izvajalci patronažne službe, izvajalci storitve pomoč na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki. Nekoliko manj je bilo tistih, ki so bili storitev dolgotrajne oskrbe deležni v institucijah, 33,2 %; večinoma so prebivali v domovih za starejše občane. Tistih, ki so v okviru dolgotrajne oskrbe prejemali le denarne dodatke za poravnavanje različnih storitev, je bilo 32,5 %.
Največ doplačil za zdravila in medicinske pripomočke
Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve je v 2019 znašala okoli 481 mio. EUR, pri čemer smo v tem letu porabili v obliki doplačil oziroma samoplačništva največ denarja za zdravila in medicinske pripomočke (54 %). Sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (38 %), pri čemer so zobozdravniške storitve predstavljale 9-odstotni delež vseh sredstev neposredno iz žepa.
