Rezultati nedavne analize športnega kartona kažejo, da se je pozitiven trend na področju gibalnega razvoja otrok ustavil. Poleg tega narašča število otrok s prekomerno telesno težo, kar postaja vse bolj opazno že v zgodnjem otroštvu – ne le v osnovnih šolah, temveč tudi v vrtcih. Vzgojiteljice v predšolskih ustanovah si sicer prizadevajo, da bi otroke kar najpogosteje spodbujale k telesni dejavnosti skozi različne načrtovane in spontane aktivnosti.

Stanka Plohl in Nataša Čuš iz Vrtca Juršinci poudarjata, da je gibanje vsakodnevni del njihovega programa. Otroci veliko časa preživijo zunaj, še posebej radi raziskujejo gozd in sodelujejo v športnih dejavnostih. Kljub temu opažata, da tovrstnih vsebin ni dovolj, saj otroci pogosto izkazujejo nemirnost in imajo večje potrebe po gibanju kot v preteklosti. Po njunih besedah so otroci danes tudi gibalno manj spretni kot nekoč, zato bo treba na tem področju vložiti še več napora.

V Vrtcu Dornava se trudijo vključiti gibanje v vsakdanje rutine. Vsako jutro potekajo tako imenovane gibalne minutke, ob petkih pa še dodatne vadbene ure. Vzgojiteljica Bernarda Ciglar pojasnjuje, da otroci veliko časa preživijo zunaj, kjer se udeležujejo raznih športnih iger in teka. Opozarja pa tudi na izziv, ki se pojavi po zaključku vrtčevskih dejavnosti – doma otroci pogosto preživijo preveč časa pred zasloni, kar zmanjša skupno količino vsakodnevnega gibanja.

Podobno razmišljajo tudi v Vrtcu Ptuj, kjer si prizadevajo krepiti pomen gibanja skozi vse leto z organizacijo različnih športnih dogodkov. Med njimi izstopa tradicionalni kros, ki je namenjen predvsem druženju in spodbujanju veselja do gibanja. Otroci se na njem lahko preizkusijo v teku na velikem stadionu in ob tem doživijo športno izkušnjo na nekoliko drugačen način.

Skupna ugotovitev vzgojiteljic iz različnih vrtcev je, da si v vrtcih aktivno prizadevajo za telesno dejavnost otrok, vendar končni učinek pogosto zavira pasivnost v domačem okolju. To izpostavlja potrebo po celostnem pristopu k gibanju – tako v vzgojno-izobraževalnih ustanovah kot v družinskem vsakdanu.

Prejšnji članekDomovinski dan v Mariboru: spomin, ponos in enotnost
Naslednji članekSindikati ostro proti pokojninski reformi zaradi bojazni pred večjo revščino upokojencev