V Konferenci sindikatov zavarovalništva Slovenije (KSZS) so do predlagane pokojninske reforme izrazili ostro nasprotovanje, saj menijo, da bo dolgoročno poslabšala socialni položaj upokojencev. Kot opozarjajo, bi lahko spremembe vodile v poglabljanje revščine starejših generacij, saj reforma med drugim predvideva kasnejšo upokojitev in šibkejšo rast pokojnin.
Delavska koalicija, ki združuje več sindikalnih organizacij in nevladnih akterjev, je po nedavnem neuspelem sestanku z ministrom za delo Luko Mescem napovedala začetek aktivnosti za razpis zakonodajnega referenduma, s katerim želijo reformo preprečiti.
Za KSZS je posebej zaskrbljujoče, da bodo po dodatnih izračunih sodnega izvedenca na področju aktuarstva čez tri desetletja kar štiri petine vseh pokojnin pod ravnijo minimalne plače – danes je takih pokojnin okoli 45 odstotkov. Po njihovih besedah reforma zmanjšuje povezavo med pokojninami in rastjo plač, kar dolgoročno pomeni nižjo rast pokojnin. Obenem opozarjajo, da podaljševanje delovne dobe in simbolni ukrepi, kot so božičnice, ne morejo nadomestiti sistemskih rešitev.
Na ministrstvu za delo zavračajo te pomisleke in pojasnjujejo, da bodo pokojnine še naprej sledile tako inflaciji kot rasti plač, kar naj bi dolgoročno zagotavljalo realno vrednost prejemkov. Opozarjajo, da je minimalna plača usklajena zgolj z inflacijo, medtem ko bodo pokojnine ohranjale delno navezavo tudi na plače – to naj bi pomenilo višje uskladitve v prihodnosti. Zavrnili so tudi trditev, da bo inflacija izničila t. i. zimski dodatek, saj bo ta vsako leto indeksiran, enako kot drugi socialni transferji.
Varstveni dodatek, kot dodajajo, ostaja dostopen vsem z nizkimi prihodki in predstavlja varnostno mrežo. Trditve, da ga bo v prihodnosti potrebovala večina prebivalstva, ocenjujejo kot zavajajoče in neodgovorne. Kljub temu pa reforma še naprej sproža burne odzive, predvsem s strani tistih, ki se bojijo dolgoročnih posledic za socialno varnost starejših.
