V središču Maribora že dlje časa samevajo številni poslovni prostori, ki kljub dobri lokaciji ostajajo neizkoriščeni. To velja še posebej za lokale v lasti Mestne občine Maribor, ki se skupaj z županom Sašem Arsenovičem sooča s kritikami, da namesto spodbujanja živahnosti mestnega jedra z omilitvijo pogojev za najem, stavi na zaostrovanje najemnih pravil.
Občina je namreč postavila precej visoke zahteve za najemnike. Poleg najemnin in varščine v višini treh mesečnih najemnin naj bi po novem najemniki občini odšteli tudi sedem odstotkov letnega čistega prometa. Nekateri prostori so poleg tega v slabem stanju, njihovo prenovo pa najemniki pogosto financirajo sami – tudi kadar gre za osnovna vzdrževalna dela.
Posledično ne preseneča, da na zadnjih dveh javnih razpisih za oddajo lokalov, ki sta potekala februarja in marca letos, ni bil oddan niti en prostor – čeprav je šlo za skupno 18 lokalov v centru, nekateri celo po znižani ceni. Med njimi jih je bilo pet na Koroški cesti, štirje na Gosposki, po dva na Slovenski in Partizanski ter nekaj še drugje.
Mestna občina Maribor upravlja približno 240 poslovnih prostorov, od katerih jih je 133 v samem središču mesta. Največ jih je na Gosposki ulici (25), sledijo Slovenska (16), Koroška (15 v ožjem centru, skupno 21), Jurčičeva in Vetrinjska (po 8) ter Poštna (6). Na Partizanski cesti ima občina dva prostora v starem delu in skupno 27 vzdolž celotne ulice, prav tako pa devet kioskov ob frančiškanski cerkvi. Od teh 133 lokalov v strogem centru je trenutno nezasedenih 33, kar pomeni četrtino.
Najvišje prihodke iz najemnin občina sicer prejema od državnih institucij. Med drugim je lastnica stavbe policijske postaje na Vošnjakovi ulici 1, ki meri 2400 kvadratnih metrov. Najemnina za ta objekt znaša skoraj 20 tisoč evrov mesečno oziroma 236 tisoč evrov letno. Naslednji večji najemnik je policijska uprava na Ulici heroja Tomšiča 6, ki za 1590 kvadratnih metrov velik objekt mesečno plačuje 12.839 evrov.
