Železnice so se v zadnjem obdobju uveljavile kot ena ključnih hrbtenic evropskega povezovanja. Intenzivne investicije, tehnološki razvoj in prehod v trajnostno mobilnost pa odpirajo vprašanje, kdo bo te sisteme upravljal v prihodnje. Na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, kjer prometne inženirje izobražujejo že več kot 30 let, so na okrogli mizi soočili mnenja stroke, izobraževalnih institucij in gospodarstva. Namen dogodka je bil opredeliti ključne kompetence, ki jih sektor pričakuje od prihodnjih diplomantov.
Slovenija sledi strateškim načrtom za razvoj infrastrukture, med katerimi izstopa dolgoročni dokument Vizija 2050+. Ta predstavlja temelj za modernizacijo omrežja in zagotavlja jasno strategijo, ki presega zgolj trenutne investicijske cikle ter sledi zahtevnim evropskim standardom.
Modernizacija železniškega omrežja ostaja eden ključnih državnih projektov, kjer bodo poleg investicij odločilni predvsem ustrezni kadri. Razprava na FGPA je potrdila, da je tesno sodelovanje med izobraževanjem in gospodarstvom nujno za doseganje strateških ciljev in tehnološki preboj panoge.
Študij prometnega inženirstva v Mariboru se je razvil iz potrebe po lastnih strokovnjakih ob osamosvojitvi Slovenije. Danes poudarja povezavo teorije s prakso in zgodnjo vključitev študentov v delovne procese za boljšo pripravljenost na trg dela.
Modernizacija železniškega omrežja je eden največjih infrastrukturnih projektov države. Da bi slovenske železnice postale tehnološko napredne in učinkovite, bo poleg finančnih sredstev ključen predvsem ustrezen kader. Okrogla miza na FGPA je potrdila, da je tesno sodelovanje med izobraževalno sfero in gospodarstvom edina pot do uresničitve zastavljenih strateških ciljev.
