Energetski prehod je danes že dejstvo, jasno je začrtana pot in cilj, ki je podnebna nevtralnost. Gre za največji in najdražji projekt po osamosvojitvi Slovenije. Slovenska industrija se tega prehoda zaveda že vrsto let in na tem področju aktivno deluje. Je pa Slovenija glede energetskega prehoda zelo specifična država. Energetsko intenzivna industrija je ključna industrija za samozadostnost in neodvisnost Evrope. V prihodnje pa jo čaka veliko izzivov na področju energetskega prehoda.
Evropska unija si je v okviru evropskega zelenega dogovora z evropskimi podnebnimi pravili zastavila zavezujoč cilj, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Zato se morajo sedanje ravni emisij toplogrednih plinov v naslednjih desetletjih znatno zmanjšati. Kot vmesni korak k podnebni nevtralnosti je EU povečala svoje podnebne ambicije do leta 2030 in se zavezala, da bo do tega leta zmanjšala emisije za vsaj 55 %. Del evropskega zelenega dogovora je tudi ohranjanje proizvodnje primarnega aluminija.
Jasno je, da nadomestitev premoga in nafte s čistejšimi alternativami prispeva k občutnemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v gospodarskih sektorjih, tesno povezanih zlasti s porabo električne energije. Ta nadomestitev dejansko prispeva k energetskemu prehodu, ki smo mu priča v Evropi in še kje – gre za prehod z energetskega sistema, ki temelji predvsem na fosilnih gorivih, na sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije.
