Za vinogradniki in vinarji je pestro in zelo zahtevno leto, ki se je razlikovalo od regije do regije ter celo znotraj njih. Marsikje je preglavice povzročalo vreme in letina je nekaj manjša, vseeno pa je okoli 60 odstotkov kakovostnega grozdja ter okoli 30 odstotkov vrhunskega, je pred martinovim dejal direktor Vinske družbe Slovenije Marjan Colja.
Kot je pojasnil Colja, sicer prvi mož sežanskega podjetja Vinakras, so imeli na Primorskem največ težav s pretiranim dežjem in slabšim dozorevanjem grozdja, je pa bila zato jesen vremensko izredno ugodna ter je bistveno pripomogla h kakovosti pridelka. V Istri praktično letos ni bilo izpada, na Krasu in v Brdih pa je bil pridelek količinsko nižji za okoli petino.
Več težav so imeli v Podravju, ki ga je ob velikem številu deževnih dni prizadela tudi toča, predvsem območje Radgonskih goric. V povprečju iz tega dela Slovenije govorijo o 30 odstotkih manjšem pridelku. Zelo podobno je bilo v Posavju in Beli krajini, a je tam na nekaterih območjih pridelek celo prepolovilo. To so že podatki, ki lahko skrbijo, saj pomenijo tudi višje stroške pridelave, pravi Colja.
Zaradi ujm so cene grozdja letos poskočile, zlasti v Podravju in Posavju, tako da je letošnje povprečje okoli 80 centov po kilogramu, kar je bistveno več kot pred letom ali dvema, je dejal Colja. Ne glede na višje odkupne cene pa vinogradniki ne bodo obogateli, dodaja, saj so se v zadnjem obdobju precej zvišali tudi stroški pridelave.
