Ob 31. obletnici mednarodnega priznanja Slovenije so na okrogli mizi na zasebni univerzi Alma Mater Europaea – ECM v Mariboru spregovorili o prizadevanjih za to med Slovenci v tujini. Po besedah častnega predsednika Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Boža Dimnika bi bilo brez teh prizadevanj težje doseči mednarodno priznanje Slovenije.
Med govorci na okrogli mizi je bil zadnji predsednik predsedstva SFRJ in nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je opisal okoliščine, ki so vodile do ločitve Slovenije in Hrvaške od ostalih republik Jugoslavije. “Zgodovina in usoda sta nam dodelili vlogo, da smo bili priča nastanku samostojne in neodvisne države Hrvaške in Slovenije,” je dejal. “Bojim pa se, da se naše države še vedno nahajajo v obdobju adolescence, z vsemi boleznimi, ki spremljajo to fazo,” je povedal.
“Ponosen sem na vse doseženo in hkrati razočaran nad tistim, česar nismo uspeli doseči kot družba, ker smo na žalost v določenih segmentih ostali v okvirih preteklosti. Vsi skupaj si moramo prizadevati, da se razvijamo kot moderne demokratične države, moderne družbe z enakimi pravicami vseh državljanov. V tem nismo povsem uspeli, a verjamem, da bomo to dosegli v bližnji prihodnosti,” je dejal.
Častni konzul Hrvaške v Sloveniji Božo Dimnik meni, da so k mednarodnemu priznanju Slovenije in Hrvaške pomembno prispevali Slovenci in Hrvati, ki so živeli zunaj njunih meja. “Ljudje po svetu so dajali pravo sliko o takratnem dogajanju v Jugoslaviji – brez tega bi bilo priznanje Slovenije mnogo težje,” je povedal.
pred 31 leti je Slovenijo priznala Argentina, dan prej 12 evropskih držav. Prvo mednarodno priznanje je 26. junija 1991 pridobila od Hrvaške, hkrati je Slovenija priznala Hrvaško.
Diplomat in predstavnik koroških Slovencev ob osamosvojitvi Valentin Inzko je med drugim odgovoril na vprašanje moderatorke današnje okrogle mize Rosvite Pesek, zakaj ni bila v tem pogledu prva Avstrija. Kot je dejal, je bila Avstrija tedaj kandidatka za članstvo v Evropski uniji “in ni hotela delati solističnih vložkov”. Kljub temu je po njegovih besedah na različne načine pomagala pri osamosvajanju Slovenije, med drugim s tem, ko je omogočila pristajanje letal Adrie Airways v Celovcu.
Zelo veliko pa so s svojimi dejavnostmi, med drugim tudi v Washingtonu, prispevali k mednarodnemu priznanju Slovenije koroški Slovenci, je dejal Inzko in med drugim izpostavil Karla Smoleta.
Predstavnik argentinskih Slovencev ob osamosvojitvi Andrej Fink je orisal prizadevanja slovenske diaspore v Argentini, ki so vodila do mednarodnega priznanja Slovenije ne le v Argentini ampak tudi v drugih državah Latinske Amerike. “Slovenski narod, sicer razpršen po svetu, je takrat enotno, doma in po svetu, deloval in dosegel svoj skupni cilj. K slovenski mednarodni podobi je vsak prispeval svoj delež,” je dejal.
Tudi po besedah Boža Dimnika ne gre za zasluge le določenih posameznikov, ampak so k mednarodnemu priznanju Slovenije prispevali vsi skupaj, vsak s svojim deležem zaslug. “Pred 30 leti smo bili vsi enotni, po vsem svetu, Slovenci in Hrvati,” je izpostavil.
Mesić je povedal, da sta slovensko in hrvaško vodstvo, ki sta se zavzemali za samostojni državi, imeli vedno enotna stališča. “Dogovarjali smo se o vsakem koraku, ki je vodil k našemu cilju,” je povedal. Po njegovih besedah so se najprej zavzemali za nov politični dogovor, a srbski predsednik Slobodan Milošević ni pristal na to. “Lahko bi se izognili vojni in razdejanju,” je prepričan.
V oceni trenutnih razmer v regiji je izpostavil, da danes ni pravih voditeljev. “Evropa nima voditelja. Naša regija nima voditelja. Nimamo ljudi, ki bi lahko sprejemali dolgoročne rešitve. Politiki sprejemajo odločitve, s katerimi dobijo naslednje volitve. Državniki pa sprejemajo odločitve, ki držijo 50, sto let,” je dejal za STA.
