Cerkev je v 3. stoletju uvedla javno čaščenje spomina na svetnike. Ker je število svetnikov skozi leta naraslo, je bilo dni v letu premalo, da bi lahko imel vsak svetnik svoj godovni dan. Cerkev je zato leta 835 uvedla posebni spominski dan za vse svetnike.
V slovenski kulturi je zasidrana ideja, da mora biti 1. novembra grob pokojnikov urejen, lep, bogato okrašen, očiščen. To tradicijo so vpeljali južni Slovani, ki so grobe okraševali ob večjih praznikih, sprva z mahom in svežim cvetjem.
Obisk pokopališča in urejanje grobov imata za svojce poseben pomen: s tem počastijo pokojnika in spomin nanj – klinični psihologi pravijo, da je urejanje grobov ena od oblik žalovanja.
Na dan spomina na mrtve se ljudje množično odpravljajo na pokopališča na grobove bližnjih in se spomnijo preminulih oseb, ter jih z obiskom groba počastijo.
Je pa tudi opomnik minljivosti, kar si mnogi ne želijo priznati.
Te dni nas z vseh strani vabijo reklame na »čudovito zabavo« ob dnevu halloweena, kar pa nima s praznikom čaščenja pokojnih nobene veze.
A vendar je prvi november praznik svetosti in ne strahu.
