Čeprav bo minimalna plača v prihodnje višja za približno 16 odstotkov, to še ne pomeni, da se bo življenjski standard zaposlenih in njihovih družin izboljšal. Skoraj neizogibno je namreč pričakovati nadaljnjo rast cen. Pri ocenjevanju dejanske kupne moči ni odločilna zgolj nominalna višina plače, temveč predvsem to, koliko dobrin si lahko posameznik z njo v resnici privošči. Razlika med nominalno in realno vrednostjo dohodka je zato ključnega pomena.
V zadnjih letih rast plač ne sledi tempu naraščajočih življenjskih stroškov. Pred dvema desetletjema je lahko zaposleni z okoli 1.500 evri neto na Ptuju za eno plačo kupil približno dva kvadratna metra stanovanja, danes pa si z enakim zneskom lahko privošči le še približno pol kvadratnega metra. Če bi se plače v tem obdobju usklajevale z inflacijo in rastjo stroškov, bi morala danes znašati okoli 7.000 evrov, kar ustreza trenutni ceni dveh kvadratnih metrov stanovanjske površine v mestu. Takšni dohodki pa so za večino zaposlenih v spodnjepodravski regiji povsem nedosegljivi.
Najhitrejša rast cen se je zgodila po obdobju pandemije. Občutno so se podražili elektrika, energenti, gorivo, umetna gnojila, hrana, storitve, komunalne dejavnosti ter stroški vrtcev in domov za starejše. Podražitve so zajele skoraj vsa področja vsakdanjega življenja, pri čemer strokovnjaki opozarjajo, da se trend še ne bo ustavil.
Po ocenah gospodarstvenikov in ekonomistov bo zvišanje minimalne plače dodatno spodbudilo rast cen, kar bo na koncu najbolj občutil potrošnik. Višji stroški dela se namreč pogosto prelijejo v višje cene izdelkov in storitev, kar ustvarja tako imenovano cenovno-plačno spiralo.
Nekatera podjetja ob dvigu minimalne plače zvišajo tudi ostale dohodke zaposlenih, vendar večina ne bo zmogla zagotoviti 16-odstotne rasti vseh plač. Na Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da bi bilo takšno usklajevanje za številna podjetja neizvedljivo.
Če se ostale plače ne prilagodijo sočasno z minimalno, se porušijo razmerja med posameznimi plačnimi razredi. Najbolj so pri tem prizadeti zaposleni, ki so že zdaj le malo nad minimalno mejo. Obstaja tudi nevarnost, da se bo število prejemnikov minimalne plače še povečalo, saj podjetja zaposlenim z nekoliko višjimi dohodki plač ne bodo mogla ustrezno zvišati.
