Za nami so 9. volitve v državni zbor v samostojni Sloveniji. Zapomnili si jih bomo predvsem po visoki volilni udeležbi, na kar so nakazovali že podatkih tokratnega predčasnega glasovanja, hkrati pa tudi prepričljivemu zmagovalcu. V parlament se je sicer prebilo 5 strank, kar pa je najmanj do sedaj. Ravno toliko strank pa se iz hrama demokracije tudi poslavlja.

Da bo volilna udeležba na uvodu v super volilno leto izjemna, so nakazovali že rezultati predčasnega glasovanja. Vse tri dni skupaj se je predčasnega glasovanja udeležilo 130.151 oz. 7,67 % volivk in volivcev.  Po podatkih Državne volilne komisije je trenutno preštetih 99,69 odstotka glasovnic, zato podatek o volilni udeležbi še ni dokončen, saj bodo prištete še glasovnice po pošti iz Slovenije in tujine. A vseeno je bila tokratna volilna udeležba največja po letu 2000.

Takrat se je na volišča odpravilo dobrih 70 odstotkov volivk in volivcev, štiri leta kasneje je volilna udeležba padla za 10 odstotnih točk in se leta 2008 na rednih državnozborskih volitvah znova nekoliko zvišala, takrat je volilo dobrih 63 odstotkov volilnih upravičencev. Leta 2011 smo se Slovenci odpravili na prve predčasne državnozborske volitve v zgodovini Slovenije, udeležba je bila skoraj 66 odstotna. Tudi leta 2014 so bile v Sloveniji predčasne volitve, takrat pa se je zgodil izrazit padec volilne udeležbe, na volitve se je odpravilo manj kot 52 odstotkov volivcev.

Tudi tretje zaporedne predčasne volitve so postregle s slabo volilno udeležbo, le nekaj več kot 52 odstotno. Letošnje volitve so bile tako po več kot 10 letih znova redne, volilna udeležba pa po sedanjih, nepopolnih podatkih skoraj 70 odstotna.
Največji delež volivk in volivcev se je na volišča odpravil v volilni enoti Ljubljana Center, kjer je volilo 73,57 odstotka volilnih upravičencev, in volilni enoti Kranj, kjer jih je glasovalo 73,13 odstotka. Najnižja volilna udeležba pa je bila v volilnih enotah Ptuj (64,36 odstotka) in Maribor (66,93 odstotka).

Po delnih, neuradnih rezultatih – uradni bodo znani 10. maja, je parlamentarni 4 odstotni prag preseglo 5 strank. Gibanje Svobota je doseglo 34,57 odstotna vseh preštetih glasov, Drugouvrščena je stranka SDS je prejela 23,52 odstotka glasov . Sledijo NSi s 6,85-odstotno podporo, SD s 6,65-odstotno podporo ter Levica, ki je prejela 4,39 odstotka glasov.

Prejšnji članekInvestitorjev v Podravju še vedno ni toliko, kot bi želeli
Naslednji članekPoučen pohod o vojni zgodovini 20. stoletja