Po oceni stanovanjskih skladov v Sloveniji primanjkuje 10 tisoč stanovanjskih enot, ta primanjkljaj pa se z leti zgolj še povečuje. Novogradnje, ki se pojavljajo na trgu, so za iskalce stanovanj predrage in po funkcionalnosti ne odgovarjajo njihovim potrebam. Ker je bilo v zadnjih 30 letih zgrajenih občutno premalo stanovanj, so njihove cene, kljub starosti in pomanjkljivostim, visoke, kar se še posebej pozna v mestih.
Predvsem mladi si težko zagotovijo lastno stanovanje, saj nimajo dostopa do posojil in so zato obsojeni na drag najem ali bivanje pri starših. Rezultat tega je, da Slovenija spada med države, v katerih mladi najdlje ostajajo pri starših. Po podatkih iz leta 2011 se Slovenija uvršča na sam vrh EU po deležu mladih v starosti 18-29 let, ki živijo pri starših. Mladi, ki so se odselili od staršev, večinoma živijo v stanovanju, ki je v lasti staršev, sledi najem, šele nato lastništvo stanovanja.
Mestna občina Maribor zato v sodelovanju z republiškim stanovanjskim skladom končuje sosesko Pod pekrsko gorco, a je tudi sama sprojektirala popolnoma občinske projekte na področju stanovanj.
Primer države, ki ima dobro začrtano stanovanjsko politiko in jo tudi uspešno uresničuje, je Avstrija. Leta 2015 je povprečno avstrijsko gospodinjstvo živelo v 100 kvadratnih metrov velikem stanovanju s 4 sobami. To je rezultat uspešnega delovanja državnih institucij in dobrih zakonodajnih rešitev. Verjetno pa bo preteklo še kar nekaj časa, ko se bo tudi Slovenija lahko pohvalila s pozitivnimi projekcijami na področju stanovanjskih vprašanj.
