spot_img

Trendi zaposlovanja študentov se spreminjajo, drugačna so tudi njihova pričakovanja

V zadnjem tednu

- Oglas - spot_img

Mladi iskalci dela so se v zadnjih letih močno spremenili. Poznajo svoje pravice in se znajo postaviti zase, pomemben jim je ugled delodajalca, v prihodnosti pa si želijo redne zaposlitve, ugotavljajo v e-Študentskem Servisu.

Kakšni so trendi študentskega dela “včeraj in danes”?

Kot je na predavanju na dogodku o krajšem delovnem času v Ljubljani pred dnevi poudarila strokovna vodja e-Študentskega Servisa Vesna Miloševič Zupančič, se mladi vedno bolj zanimajo za strokovna dela in dela, povezana s šolo oz. smerjo študija. V tej luči iščejo dela, ki jim prinašajo pomembne kompetence in pozneje vodijo do redne zaposlitve in so pomembne za njihov karierni razvoj.

Na splošno je za današnje mlade na eni strani značilno, da so digitalno pismeni in da raje komunicirajo digitalno, da so informirani glede svojih pravic, da se hitro prilagajajo spremembam na trgu dela, da znajo več jezikov in bolj strateško izbirajo dela, na drugi pa, da niso vedno odzivni, da so veliko časa na telefonu, da včasih ne pridejo na delo, da hitro obupajo in da so vajeni, da so servisirani in animirani, je naštela Miloševič Zupančičeva.

Niso pa se spremenili le mladi iskalci dela, temveč tudi trg študentskega dela, je poudarila. Na račun močne gospodarske rasti je veliko povpraševanje delodajalcev oz. veliko oglasov za delo, študentov pa je tretjino manj kot pred desetimi leti – zaradi demografije, zakonodaje, ki ne omogoča več fiktivnih statusov, in tudi bolonjskega študija, ki predvideva več prisotnosti in omejuje čas za delo.

Kakšno neto plačo pričakujejo ob prvi zaposlitvi?

Največ, 41 odstotkov, pojasnilo, da do 1000 evrov. 38 odstotkov jih pričakuje znesek do 1500 evrov, 12 odstotkov do 757,56 evra (minimalno plačo), šest odstotkov do 2000 evrov, trije odstotki pa več kot 2000 evrov.

Ob tem si 48 odstotkov sodelujočih v raziskavi želi klasični delovnik pet dni na teden, osem ur na dan, 27 odstotkov skrajšani delovnik (različne kombinacije, tudi štiridnevni tedenski delovnik), šest odstotkov pa projektno delo (denimo več kot osem ur na dan, nato več mesecev prosto). 14 odstotkov jih o tem še ne razmišlja. Še vedno pa si jih 59 odstotkov želi redne zaposlitve.

Na delovnem mestu se vprašanim zdijo najpomembnejši varnost zaposlitve (81 odstotkov), možnost napredovanja (80 odstotkov) in dobri odnosi (79 odstotkov). Miloševič Zupančičeva je tudi zavrnila navedbe, da mladi ne želijo delati. Kot je zatrdila, v Sloveniji dve tretjini mladih opravlja študentsko delo, delajo pa povprečno devet ur na teden, pri čemer povprečno zaslužijo 200 evrov na mesec.

Predavanje o mladih je bilo del dogodka z naslovom Krajši delovni čas – utopija ali prihodnja realnost?, ki ga je v torek v Ljubljani organiziral e-Študentski Servis skupaj z Združenjem delodajalcev Slovenije v okviru EU-projekta Regijski center za dostojno delo Ljubljana, katerega partner je tudi Svet gorenjskih sindikatov.

- Oglas - spot_img

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ste na naši spletni strani opazili žaljiv komentar ali vsebino? Kontaktirajte nas!

Zadnje novice

00:04:07

Čas, ko mesto postane svet v malem

Folkart je po besedah Narodnega doma Maribor prvi folklorni festival na svetu, ki ga je pod svoje okrilje vzela...

VAŠ GLAS

Kako se boste prilagodili novim cenam goriva?

Hitre novice

Več podobnih novic

- Oglas - spot_img