Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 143.254 ton hrane, kar je 0,2 odstotka manj kot leto prej. Prebivalec Slovenije je v povprečju zavrgel 68 kilogramov hrane, kar je enako kot leto prej.
Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni statističnega urada znižal za dve odstotni točki, in sicer s 40 odstotkov na 38 odstotkov.
Tako kot v prejšnjih letih je tudi lani več kot polovica odpadne hrane nastala v gospodinjstvih, in sicer 53 odstotkov ali dobrih 75.300 ton.
Skoraj 40.000 ton oziroma 28 odstotkov odpadne hrane je nastala v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, denimo v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele.
Desetina odpadne hrane (okoli 14.400 ton) je nastala v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe.
Malo manj kot desetina (okoli 13.500 ton) odpadne hrane pa je nastala pri proizvodnji hrane.
Pri tem je bilo lani v trgovini z živili za pet odstotkov manj odpadne hrane kot leto prej, v gostinstvu in strežbi hrane pa za šest odstotkov manj. Po drugi strani je bilo več odpadne hrane ustvarjene v proizvodnji hrane (za 24 odstotkov) ter v gospodinjstvih (za odstotek).
