Slovensko kmetijstvo ogromnega potenciala, a nizke dodane

Na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov letos 29. septembra že tretjič obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Ta dan je priložnost za poziv k smotrnemu ravnanju s hrano. Na drugi strani pa se kmetijstvo že leta, kljub ogromnemu potencialu, sooča z nizkim odstotkom dodane vrednosti.

Faktorski dohodek je v minulih obdobjih znašal 574 milijonov in je bil za 7 % višji od povprečja. Glavni razlogi za zvišanje dohodka na zaposlenega v primerjavi s prejšnjim letom so bile boljša, količinsko večja letina (za 5 %), višje subvencije (za 8 %) in manjša zaposlenost (za 2 %), a neizkoriščenega potenciala je, predvsem v primerjavi z razvitimi državami Evropske unije, bistveno preveč.

Kmetijski sektor pa se v postcovidnem obdobju sooča tudi z enormnim draženjem osnovnih energentov oz. surovin. Kar že povzroča negativne projekcije pri odkupnih cenah in višanju cen proizvodov.

Vrednost bruto investicij v osnovna sredstva je v preteklem letu znašala 236 milijonov EUR in je bila za 22 % nižja kot v prejšnjih letih. Bruto investicije v trajne nasade in osnovno čredo so znašale 30 milijonov, v nekmetijske proizvode pa 207 milijonov EUR.