V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije opozarjajo, da mora povišanju minimalne plače slediti tudi rast ostalih plač. Po njihovem mnenju zgolj zviševanje najnižje postavke brez prilagoditev drugih dohodkov poruši razmerja med delovnimi mesti, izenačuje zahtevnost dela ter razvrednoti znanje, odgovornost in izkušnje zaposlenih. Posledično se zmanjšujeta tudi motivacija in zadovoljstvo pri delu.
Predsednik ZSSS Andrej Zorko poudarja, da letošnje zvišanje minimalne plače na 1.481,88 evra bruto predstavlja nujen ukrep za ohranjanje osnovnega življenjskega standarda najnižje plačanih v času naraščajočih stroškov. Ob tem dodaja, da bi bil glede na izračune minimalnih življenjskih stroškov dvig lahko še višji, vendar pomeni pomemben premik, saj je minimalna plača prvič presegla prag revščine.
Kljub temu Zorko opozarja, da se spremembe ne smejo ustaviti zgolj pri minimalni plači. Rast cen in inflacija namreč vplivata na vse zaposlene, saj zmanjšujeta njihovo kupno moč. Zaradi podražitev hrane in osnovnih življenjskih potrebščin večji del dohodka namenjajo nujnim izdatkom, za druge potrebe pa jim ostaja vse manj sredstev.
Po njegovih besedah delavci ne bi smeli nositi bremena inflacije in gospodarskih nihanj z nižjo kakovostjo življenja. Ob tem izpostavlja, da v Sloveniji produktivnost in dobički v številnih panogah rastejo, plače pa temu pogosto ne sledijo, kar dolgoročno ni vzdržno ne s socialnega ne z gospodarskega vidika.
V ZSSS zato menijo, da je zviševanje vseh plač ključno za ohranjanje pravičnosti, spoštovanja do dela in motivacije zaposlenih. Poudarjajo, da mora dostojno delo pomeniti tudi pošteno plačilo za vse, ne le za najnižje uvrščene na plačni lestvici.
Sindikati ob tem delodajalce in njihova združenja pozivajo k odprtemu socialnemu dialogu. Kot zaključuje Zorko, lahko le ustrezno in pravično plačani delavci prispevajo k večji produktivnosti in razvoju gospodarstva, medtem ko bodo slabo plačani zaposleni prej ali slej poiskali boljše priložnosti drugje.
