Tako kot v Ljubljani tudi vodstvo mariborske občine načrtuje posvetovalni referendum glede gradnje sežigalnice odpadkov. Če bo mestni svet projekt podprl, bi Mariborčani lahko na prvi posvetovalni referendum v zgodovini mesta šli že pred poletjem. Na občini pojasnjujejo, da je sežigalnica ena izmed ključnih investicij, ki bo pomembno vplivala na prihodnost mesta. Ker tak projekt zahteva sodelovanje z občani, si prizadevajo za čim širšo vključenost javnosti ter za odprto dvosmerno komunikacijo. Za to so že pripravili gradivo za odlok, potrebnega za razpis posvetovalnega referenduma o morebitni termični obdelavi odpadkov, ki ga naj bi svetniki obravnavali še v tem mesecu.
V Mariboru načrtujejo postavitev sežigalnice ob sortirnici Snage, pri izvedbi pa sodeluje projektno podjetje EIOM, ki sta ga za ta namen ustanovili javni podjetji Energetika Maribor in Snaga. Mestne oblasti pričakujejo, da bo sežigalnica prispevala k reševanju problema odvoza odpadkov, ki jih trenutno vozijo v tujino, hkrati pa izboljšala oskrbo z energijo. Načrtujejo pridobivanje toplote za daljinsko ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter proizvodnjo električne energije. V tem kontekstu pa se pojavlja vprašanje: ali bo o projektu na referendumu odločal samo okoliški del prebivalstva Tezna ali vsi prebivalci Maribora?
Februarja se je občina prijavila na razpis za koncesijo, ki omogoča izvajanje državne javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo naj bi po tem javnem razpisu izbralo tri koncesionarje, ki bodo skupaj sežgali 140.000 ton odpadkov letno. Pričakuje se, da bo koncesija dodeljena za obstoječo sežigalnico v Celju, medtem ko sta za gradnjo novih sežigalnic kandidirala Maribor in Ljubljana.
